Pot otroštva Malega drevesca

Pot otroštva Malega drevesca
5 5 13 Product
Redna cena: 22,80 € Vaša cena: 19,00 €
Kako naj zemlji nehamo biti tujci

Specifikacija

Forrest Carter
Mehka vezava
180
Slovenski
14,8 x 21

Kako naj zemlji nehamo biti tujci

Forrest Carter: Pot otroštva Malega drevesca                               

Knjiga Pot otroštva malega drevesca je avtobiografska pripoved o indijanskem dečku, ki so mu že zelo zgodaj umrli starši in je odraščal pri babici in dedku, v koči ob potoku, v pristnem stiku z naravo in njenimi zakoni.

Po knjigi Pot otroštva malega drevesca (The Education of Little Tree), je posnet tudi FILM

Poimenovala sta ga Mlado drevesce, ga hranila z neizmerno ljubeznijo, modrostjo, umirjenostjo in zaupanjem. Naučila sta ga, da nisi nikoli sam. Da si vedno tesno povezan z naravo in svojimi dragimi, kar daje zlasti otroku občutek sprejetosti in varnosti. Vzemi samo toliko, kot potrebuješ in imel boš vedno dovolj je dragocen nauk, še kako dobrodošel tudi v današnjem času. Učila sta ga, da obstajata dva uma, duhovni in telesni. Duhovni je nujno potreben, saj nas spremlja tudi po smrti.

Stare indijanske modrosti kot so, ljubezen je razumevanje in vse na svetu ima dušo, vodijo malega dečka skozi preizkušnje z lahkotnim in odprtim srcem.

Knjiga govori o zatiranem in skoraj izumrlem narodu pod nadvlado belega človeka. Pripoveduje o tem, da preveč verjamemo besedam, ki človeka samo zmedejo, kar obvladajo predvsem politiki, o odgovornosti do sebe in soljudi, do vsega sveta. Prigode v divjini, kjer deček živi, z veliko modrosti in tudi humorja govorijo, kako se da ukaniti tudi ošabne nove oblastnike, če poznaš naravo in njene zakone. Deček ima, tako kot vsak Indijanec, svoj skriti kraj, kamor se lahko umakne iskat pristen stik z naravo in s seboj.

Deležen je družbe in prijateljevanja s psi, ki imajo, tako kot vsa živa bitja, v naravi svoj prosto in vlogo. Uživa v lovu na lisjaka, v opazovanju ptic, v učenju iz knjig. Opazuje ljudi in z njimi upa v lepšo prihodnost. Od bolj preizkušanih od sebe se uči ponosa in samospoštovanja.

Ganjljiv je izjemen občutek odraslih za malega, bistrega dečka, izkušnja s sirotišnico, kamor spravijo Malo drevesce tisti, ki mislijo, da vedo vse najbolje in da indijanska babica in dedek nimata otroka česa naučiti. Fantek novemu okolju in razmišljanju belega človeka ni kos, zato k sebi prikliče starega prijatelja Indijanca, da prestraši duhovnika. Tako se lahko vrne k starim staršem v kočo ob potoku, kjer je vse prav, kjer ne more reči ali narediti nič narobe in kjer se lahko vsak dan nauči kaj novega. Tudi tega, da je smrt ljubljenih sestavni del življenja.

Knjiga Pot otroštva malega drevesca  je drugod po svetu naletela na izjemen odziv. Močno verjamem, da se bo dotaknila tudi vas.

mBesede ge. Manca Košir:

Kako topla, srčna, humorna in lepa je pripoved o vzgoji in odraščanju petletne sirote brez staršev, ki sta jo vzela k sebi indijanska dedek in babica! Malo drevesce z njuno ljubečo pozornostjo in modrostjo raste v svobodno, odgovorno, delovno in od narave očarano bitje, ki se počuti vredno zaupanja. Malo drevesce slavi rojstni dan poleti, zato je to po čerokijevskih običajih njegov letni čas. V tem času je navada, da slavljenec izve več o svojem rojstnem kraju, o delu očeta in ljubezni matere. Babica Malemu drevescu takrat pove, da ima veliko srečo. Ker je edinstven med sto milijoni otrok. Saj je rojen iz narave, Mon-o-lah, zato ima številne sestre in brate. Kajti v naravi je vse živo, vse ima svojo dušo in pomen za tkanino Življenja. Vse je povezano n vse prepleteno v Eno. »Izredno malo je izbrancev, ki imajo popolno ljubezen dreves, ptic, voda, dežja in vetra,« je srečen Malo drevesce, ko mu babica pove, da se lahko, dokler bo živ, zateče k njim. Zdaj ve: »Če se drugi otroci po smrti svojih staršev počutijo osamljene, se jaz nikoli ne bom.«

Malo drevesce živi v hiši ob potoku, kjer čas teče počasi in ljudje ne govorijo veliko. Dedek potarna, da je na tem svetu preveč besed. A dečka kljub temu spodbuja k učenju besed, da se jih nauči vsak teden pet novih. Knjige so dragocenost, čeprav dedek ne zna brati. Zato pa babica počasi bere gospoda Shakespearja in druge mojstre moškima, ki tovorita vsak mesec olje iz oddaljene trgovine in knjige iz knjižnice. Bistveno v življenju namreč je, ali je kaj smiselno ali ni. In to, kar je smiselno, je vredno spoštovanja in razumevanja. Se pravi ljubezni. Ljubezni, ki je ni, če ni pravega razumevanja. Če ni sorodnosti občutij med ljudmi.

Sodobni čas je čas osamljenih ljudi, ki nimajo več stika s svojo dušo, ker se ne prepoznajo kot del narave. Ne razumejo, da vse mineva in nič ne umre, saj je Duh uma večen in je smrt naravni del življenja. Zato babica in dedek umreta zavestno in z obrednim sporočilom: »Čakali te bomo. Vse je dobro.« V tem svetu potrošniškega materializma in odtujenosti, smo potrebni vzgoje, kakršno je imel Malo drevesce. Modrosti njegovih ljudi In ljubezni, ki nikoli ne mine. Knjiga Pot otroštva Malega drevesca nas toplo objema in kaže pravo smer, pot, na katero se moramo vrniti, če želimo, da bomo preživeli. Arogantno izkoriščanje narave nam že vrača za pohlep in grabežljivost. Preživeli bomo le, nas učijo Indijanci, če se ponovno povežemo v skupnosti, se naučimo spoštovanja narave in vzamemo od nje le toliko, kolikor potrebujemo. S hvaležnostjo in ponižnostjo pred veličino in lepoto Življenja.

Pot odraščanja Malega drevesca je knjiga, za katero želim, da bi si jo podajali kot v morju najdeno steklenico s pomembnim sporočilom. Da bi se obdarovali z njo, se o njej pogovarjali doma, pa v vrtcih in šolah, jo imeli v vseh slovenskih knjižnicah in tam, kjer je njeno pravo mesto: v svojem srcu. To ima velik smisel!

nBesede Nare Petroviča:

KAKO NAJ ZEMLJI NEHAMO BITI TUJCI?

Pred leti so se oblasti ZDA odločile oblikovati posebno oznako nad velikanskim podzemnim skladiščem radioaktivnih odpadkov. Skupaj so zbrali predstavnike domorodskih skupnosti iz vse Amerike, pa tudi od drugod. Naloga je bila ustvariti preprost simbol, ki bi celo zunajzemeljskim obiskovalcem čez pet tisoč let dal jasno vedeti, naj tu v nobenem primeru ne kopljejo.

Ko je eden od domorodcev slišal, kakšna naloga je pred njimi, se je zasmejal in rekel: »Nič ne skrbite, mi bomo tu in jim bomo povedali!«

Le domorodec je lahko tako samozavesten, saj razume, da je Zemlja njegov dom in da od tu pač ne gre nikamor. Domorodec je človek, ki je doma tam, kjer je rojen – na Zemlji (in na zemlji).

»Tehnologije ne bi smeli presojati po tem, ali nas lahko ponese na Mesec ali Mars, ampak po tem, ali nam lahko pomaga preživeti na Zemlji,« ugotavlja Winin Pereira, indijski nuklearni fizik, ki ga je zahodna tehnologija povsem razočala, zato se je odmaknil od nje in se poglobil v tradicionalne tehnologije. Njegove ugotovitve v znanstvenem jeziku ne sporočajo prav veliko več, kot nam v otroškem jeziku sporočajo misli Malega drevesca, in sicer, da moder človek živi v harmoniji s svojim domom, in da si le tepci žagajo vejo, na kateri sedijo.

Kaj smo mi, pripadniki sodobne civilizacije? Pravimo si Zemljani, toda kako pogosto sploh pomislimo na Zemljo kot na svoj dom? Kako pogosto se, po drugi strani, spremo s svojimi sosedi, celo s svojimi sorodniki in ljubljenimi?

Dedek Malega drevesca pravi, »da je pred njegovim rojstvom beseda 'sorodniki' pomenila kogarkoli, ki si ga razumel ali si imel zanj razumevanje, zato je pomenila 'ljubljeni'. Ljudje pa so postali sebični in so besedo spustili na raven krvnih sorodnikov; toda nikoli ni imela namena pomeniti zgolj to.«

Če si z nekom delim dom zares dolgo časa, postanemo družina. Zemljo si delimo z mnogimi bitji že od nekdaj. Mar ni torej vse, kar živi, naše sorodstvo?

Takšno zavedanje zmore le pravi domorodec, pravi Zemljan, pravi otrok.

Knjiga Pot otroštva Malega drevesca je čaroben izlet v svet domorodstva, pripovedovana iz perspektive majhnega otroka: prepričljivo, toplo, naivno in sproščeno. Nihče ne opisuje dogodkov tako čisto kot otrok. Otrok, tudi če kaj doda, doda čudenje, iskrivost, srčnost, ne pa zvitosti, laži in preračunljivosti.

Knjiga nas spominja, da človeštvo potrebuje nove zgodbe vpete v starodavnost korenin sveta in človeka. Narodi, kakršen je naš, ki so pretrgali vezi z lastnimi koreninami, potrebujemo Indijance, da nas spomnijo na naše bistvo, na našo pripadnost in kulturo odnosov.

Malo drevesce nas vabi, naj Zemlji ne bomo tujci. Obuja v nas spomin, kako biti vsemu svetu vsaj prijatelj, če že ne sorodnik. Prinaša dobro novico, da smo tukaj doma.

 

Recenzija Bukla

V hitrem svetu, polnem najrazličnejših napravic, ki nas lahko v vsakem trenutku oskrbijo z neštetimi informacijami z vsega sveta, se zdi preprosto, umirjeno življenje v skladu s seboj in naravo skoraj kot znanstvena fantastika. Prav zato je zgodba o Malem drevescu, osirotelem fantku, ki ga vzgajata dedek in babica, pol Čeroki in čistokrvna Indijanka, tako dragocena – spomni nas namreč, kaj je tisto, kar v življenju resnično šteje. Roman Asa Earla Carterja – Forrest Carter je avtorjev psevdonim – je bil prvič objavljen leta 1976 in danes velja za kultnega; kljub temu da je izšel pri akademski založbi se je prodal v milijonih izvodov, poleg tega pa je postal tudi navdih za vrsto filmov, diplomske teze in raziskovalne članke. Priporočam!

 

Ajda Janovsky; Bukla 91-92

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno

V košarico

Morda bi vas zanimalo še

Naročite E-novičke   Vsak mesec izžrebamo praktično nagrado.     Vaš E-mail:

CHIARA B. d.o.o., Čargova 4, 1000 Ljubljana
P.E. Ježa 90
Pokličite nas: 01 534 12 52
Email: peter@zalozba-chiara.si

© Založba Chiara. Vse pravice pridržane. izvedba ideArt