... je zgodba o veliki romantični ljubezni med hčerko znanega ameriškega dramatika Eugena O'Neilla in kultnim pisateljem J. D. Salingerjem
Oona & Salinger - trda vezava; Frederic Beigbeder
Vedno pride trenutek, ko se zdi, da ljudje čakajo katastrofo, ki bo rešila njihove probleme. Ta obdobja se na splošno imenujejo predvojna. To ni čas, ki bi bil primeren, da se človek zaljubi.
Leta 1940 pisatelj začetnik po imenu Jerry Salinger, star 21 let, v New Yorku sreča petnajstletno Oono O’Neill, hčerko največjega ameriškega dramatika. Idila se je v resnici začela šele naslednje poletje … nekaj mesecev pred Pearl Harborjem. Na začetku leta 1942 Salingerja vpokličejo v vojno v Evropo, Oona pa odide skušat svojo srečo v Hollywood. Nikoli se nista poročila in nista imela otrok.
Recenzija Bukla
Francoskega pisatelja Fredérica Beigbederja (1965) v slovenščini že dobro poznamo po romanih, kot so 2999 SIT, Ljubezen traja tri leta ipd., v svojem najnovejšem delu pa je s svojim pisanjem posegel na področje t. i. neleposlovnega romana, ki ima v Franciji žlahtno tradicijo in sem ter tja dobi tudi najprestižnejšo francosko nagrado Goncourt (kot denimo Alabama song, po katerem se Beigbeder v tej knjigi tudi odkrito zgleduje). Osrednja lika tega izpovednega dela, ki mu dodajajo draž tudi prvosebni pripetljaji samega avtorja, sta Oona O'Neill, hčerka ameriškega dramatika Eugena O'Neilla, in J. D. Salinger, sicer najljubši Beigbederjev pisatelj in zaprisežen samotar, o katerem se Francoz leta 2007 nameni posneti dokumentarni film. Vendar pa Beigbeder filmsko ekipo zaustavi, tik preden pride v bližino Salingerjevega posestva, saj Beigbeder nima srca, da bi velikega avtorja motil v njegovi samoti. Z ekipo se odpelje v bližnji lokal, tam pa na steni opazi fotografijo prelepega dekleta – Oone O'Neill. Z njo se je zadržani Salinger na kratko spoznal in zapletel leta 1941, kasneje pa je svoje lovke nanjo vrgel ter jo kot svojo zadnjo, četrto ženo oženil Charlie Chaplin (rodila mu je osem otrok). Kaj vse je dogajalo v tem kratkem času, odkar sta se nekega večera spoznala v enem od newyorških lokalov, pa do takrat, ko je – tako Beigbeder – Oona O'Neill Salingerju pomagala najti avtorski glas, s katerim je napisal svoj slavni roman Varuh v rži, nam razkrije to spretno napisano delo, ki nas popelje v eno od bolj izzivalnih ljubezenskih zgodb 20. stoletja.
Samo Rugelj; Bukla 116-117
"V času pred vojno se ne zaljublja.
Z Oono O`Neil in Jerryjem Salingerjem, katerih življenja si je avtor mojstrsko izposodil za pričujoč roman, se preselimo v čas pred drugo svetovno vojno in po njej. Kakšen je torej ameriški svet, ko na drugi strani zemeljske poloble, v Evropi, vzplamtevajo zametki vojne? Ljudje se veselijo, mirno kadijo, alkoholna omama je stalnica. Ljudje se zabavajo. Pravzaprav je vse lahkotno in sproščeno. Še posebej to velja za sloj ljudi, ki nima finančnih skrbi, ki se začne pojavljati na naslovnicah in po druženju z njimi se meri pomembnost ostalih. Razkošnost torej cveti. Oona in Jerry se v tem predvojnem času dobro spoznata, njuna zaljubljenost je očarljiva. Potem ZDA vstopijo v vojno v Evropi. Jerry odide na evropsko bojišče, Oona medtem spozna Charlieja Chaplina. 9.000 km razdalje se zdi kot 9.000 vzrokov, zaradi katerih ljubezen na eni stani veni, na drugi pa se bori za obstanek. Jerrya po vrnitvi iz vojne muči veteranski sindrom in osamljenost. “Ni sicer mrtev, a ni več med živimi.” Tako pravijo vojni veterani. Z Oono se srečata še enkrat na stara leta, nekdanja ljubimca, dva starca s spomini, steklenico belega vina in smrtjo pred seboj.
Beigbeder je napisal roman, ki nas popelje med resnične osebe tega časa pred in po drugi svetovni vojni in je prepričan, da pisma, ki sta si jih pisala Oona in Salinger, prav gotovo potrjujejo njegovo zgodbo. Bomo videli, ko bo družina pisma dopustila objaviti. Do takrat pa bodo spravljena v družinski zapuščini, mi pa bomo stiskali pesti za Beigbederja, da se je v največji meri približal resnici." -Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana, Dobreknjige.si
