Zbirka pravljic Osamljeni gaj je razdeljene na štiri letne čase in zajema štiri knjige. Vsak človek je ene vrste letni čas. Če smo pa zares pogumni in si upamo biti vsi štirje letni časi naenkrat, se v našem življenju začnejo dogajati čudeži!
Lepljiva skrivnost - Zimska; Mojca Fatur
Zime v Osamljenem gaju so tako zasnežene, da se zdi kot bi se čas ustavil in življenje zamrlo. A v resnici jo takrat druščina zimskih zaspancev mahne v čarobno deželo. Tam coprajo prav posebno sladko in lepljivo skrivnost, ki pa jim zadnja leta povzroča preglavice. Zato so tokrat na pomoč poklicali Polonco, hčerko gospoda Petra, mojstra za vse. Jim bo s skupnimi močmi uspelo narediti nemogoče?
V košarico
Rodila sem se 05.09.1978 v Kopru. Domišljam si, da je bil dan prijetno sončen, a ne prevroč. Čeprav v resnici nimam pojma kakšen je bil. Vem le to, da je mama tik pred odhodom v porodnišnico kuhala segedin in da je babica, čim me je prijela v roke, naznanila, da bom manekenka. O tem naj bi pričala moja dolga stopala. Ker spadam med nižje pripadnice ženske populacije, so se mi manekenske vode nekako izmuznile. Tudi segedina ne maram. Sem pa po obveznem osnovnošolskem izobraževanju, ki sem ga uspešno opravila na Osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli, šolanje nadaljevala na Gimnaziji Piran in se zatem spretno prebila skozi sprejemne izpite na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Tam sem leta 2003, pri profesorju Borisu Cavazzi, diplomirala iz dramske igre in umetniške besede. Moje ime se je nekajkrat celo pojavilo v križankah. Leta 2005 sem se, že noseča, redno zaposlila v Gledališču Koper in naslednje leto rodila svojo prvo in edino hčerko. V enajstih letih, kolikor sem jih preživela kot članica koprskega ansambla, sem se razšla, se na novo zaročila, se dvakrat preselila in zakreditirala, še dvakrat rodila in, kot se za igralko spodobi, odigrala ogromno predstav in posnela precej filmov ter televizijskih nanizank. Po odsluženi (in zasluženi) tretji porodniški, sem se odločila za frilensersko pot. Sem s svojo odločitvijo pomirjena? Absolutno! Več časa imam zase, za družino, za knjige, za naravo, za umetnost in za življenje.
Slovenska zamejska umetnica Vesna Benedetič, se je rodila v Gorici, odraščala in živela v Trstu, zadnja leta pa živi in dela v Škrbini, čudoviti vasici v osrčju slovenskega Krasa. Tukaj je leta 2014 ustanovila Zavod za mreženje umetnosti Ramatou* za spodbujanje in širjenje umetnosti, pa tudi za lažje izvajanje različnih umetniških dejavnosti, s katerimi se ukvarja: ilustracija, grafično oblikovanje, umetniške delavnice za otroke in odrasle, organizacija umetniških prireditev (Ramatou je bil organizator dveh izvedb mednarodnega umetniškega festivala Teranga, ki v senegalskem jeziku pomeni gostoljubje, in drugih kulturnih in umetniških dogodkov).
Z italijanskimi ustanovami in društvi je sodelovala pri številnih ilustratorskih in grafičnih projektih. Ilustrira knjige za otroke in sodeluje v založniških projektih.
Več kot dvajset let je sodelovala z otroško revijo Galeb, ki jo izdaja Zadruga Novi Matajur.
Kot avtorica in ilustratorka redno sodeluje z otroško revijo Pastirček, ki jo izdaja Goriška Mohorjeva družba iz Gorice.
Vodi umetniške delavnice in knjižne animacije ter tečaje in delavnice za odrasle o akvarelu in uporabi oz. dojemanju barve. Vsestranska umetnica ponuja pestre umetniške trenutke v svojem ateljeju, ki vključuje tudi razstavni prostor.
Sodelovala je na številnih italijanskih državnih in mednarodnih skupinskih razstavah ter postavila več kot trideset samostojnih razstav.
Njene pravljične podobe, natisnjene na panojih večjega formata, krasijo sobe pediatričnega oddelka bolnice Burlo Garofolo v Trstu.
*Ramatou je rdeči vrabček, ki živi v Senegalu, kjer pravijo, da prinaša srečo.
