Rodila sem se 5. 9. 1978 v Kopru. Domišljam si, da je bil dan prijetno sončen, a ne prevroč. Čeprav v resnici nimam pojma kakšen je bil. Vem le to, da je mama tik pred odhodom v porodnišnico kuhala segedin in da je babica, čim me je prijela v roke, naznanila, da bom manekenka. O tem naj bi pričala moja dolga stopala. Ker spadam med nižje pripadnice ženske populacije, so se mi manekenske vode nekako izmuznile. Tudi segedina ne maram. Sem pa po obveznem osnovnošolskem izobraževanju, ki sem ga uspešno opravila na Osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli, šolanje nadaljevala na Gimnaziji Piran in se zatem spretno prebila skozi sprejemne izpite na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Tam sem leta 2003, pri profesorju Borisu Cavazzi, diplomirala iz dramske igre in umetniške besede. Moje ime se je nekajkrat celo pojavilo v križankah. Leta 2005 sem se, že noseča, redno zaposlila v Gledališču Koper in naslednje leto rodila svojo prvo in edino hčerko. V enajstih letih, kolikor sem jih preživela kot članica koprskega ansambla, sem se razšla, se na novo zaročila, se dvakrat preselila in zakreditirala, še dvakrat rodila in, kot se za igralko spodobi, odigrala ogromno predstav in posnela precej filmov ter televizijskih nanizank. Po odsluženi (in zasluženi) tretji porodniški, sem se odločila za frilensersko pot. Sem s svojo odločitvijo pomirjena? Absolutno! Več časa imam zase, za družino, za knjige, za naravo, za umetnost in za življenje.
