Zbirka petnajstih raznovrstnih pisemc in zgodbic z željami Božičku, ki jih pišejo ne samo otroci, temveč tudi njihovi starši. Priporočeno s strani Društva Bralna značka Slovenije!
Pisma Božičku; Janja Vidmar
Večkrat nagrajevana avtorja, Janja Vidmar in Peter Škerl, znata duh sodobnega časa izvrstno in domiselno povezati z nežnimi, a jasnimi sporočili. Knjiga je zbirka 15 raznolikih „pisem“, ki jih pišejo božičku ne samo otroci, pač pa v stiski, ko mimo buljenja v telefon ne morejo do otroka, celo starši.
Pisma so delo nagrajene avtorice, ki vedno vidi onstran zidov domov otrok: tam se dogajajo ne samo hudomušne in otroško razigrane, pač pa tudi čisto resne stvari: bolna babica, ki vse pozablja, mamica s črnicami, ki jo ponoči straši in očitno tudi tepe bavbav, otroci brez očeta, ki je na daljni misiji v tujini, zaljubljeni fant, punčka, ki hoče kužka, pa se noče zavedati, da z njim pridejo tudi odgovornosti, in, seveda, neizbežni otrok, ki tako bulji v telefon, da se na cesti zaleti, doma pa ne vidi in ne sliši več ne očka in mamice.
Prisluhnite odlomku iz knjige Pisma Božičku, ki ga je posebej za vas prebrala avtorica Janja Vidmar.
Tudi Božiček sam rad prebira naše pravljice.
Prisluhnete lahko branju zgodbe Babica gre po svoje. Zgodbam, ki jih Božiček prebira za vas, lahko sledite na njegovem Božičnem kanalu.
V košarico
Pisateljica Janja Vidmar (1962) je avtorica številnih knjig, scenarijev, dramskih besedil, radijskih iger, kolumen in člankov. Za svoja dela je prejela več nacionalnih in mednarodnih priznanj, njena dela so bila temeljno čtivo za Cankarjevo tekmovanje 2002/3, 2006/7 in 2010/11. V letih 2013 in 2014 je bila s svojim opusom nominirana za Astrid Lindgren Memorial Award. Avtoričine knjige so prevedene v srbski, nemški, hrvaški, italijanski, albanski, bolgarski in angleški jezik. Kot pravi sama, ji v Mariboru vinorodni griči, nizki honorarji, družina in dva krepka mačkona zagotavljajo odlične pogoje za ustvarjanje.
Ilustrator Peter Škerl (rojen 8. maja 1973 v Ljubljani)
diplomiral je iz ilustracije in oblikovanja vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V likovni umetnosti se je izkazal že kot osnovnošolec. Leta 1991, takrat še v srednji šoli, je posnel kratki risani film Tri gosenice. Od leta 2002 ustvarja kot svobodni umetnik. Ilustrira slikanice in knjige za otroke in mladino, učbenike in priročnike ter objavlja v otroških revijah (Cicido, Ciciban, Mavrica, Ognjišče). S svojimi ilustracijami je opremil več kot sto različnih izdaj knjižnih del in prejel več nagrad. Še posebej uspešen je bil s svojimi ilustracijami knjige Močvirniki pisateljice Barbare Simoniti, za katero je prejel nagrado Hinka Smrekarja. Knjige, ki jih je ilustriral, so pogosto uvrščene med t. i. Zlate hruške. Likovno je opremil tudi več lutkovnih in gledaliških predstav. Škerl živi in ustvarja v Dolenjskih Toplicah.
