»Spustil sem se v kretsko jamo Diktaion ob planoti Lasithi, kjer se je Zevs rodil. Povzpel sem se na najvišjo goro Krete Psiloritis, kjer je jama Ideon, Zevs pa je tam odraščal. Zlezel sem na Olimp, kjer je Zevs kraljeval.«
Soncu naproti; Samo Rugelj
Kje bi živel, če ne bi živel tu, kjer živim zdaj, je eno od vprašanj, ki si ga je publicist in založnik Samo Rugelj zastavljal med pandemično karanteno. Ko se je javno življenje spet sprostilo, jo je ubral v slovenske gore, rezultat tega pa je bila odmevna potopisna knjiga Na prepihu. Potem ko se je leto kasneje dalo oditi tudi dlje, je s svojimi odpotoval na Kreto, ki jo pozna že več kot tri desetletja in je bila druga na listi lokacij, kjer bi bil pripravljen živeti. Ker pa mu družinski obisk ni dal vseh odgovorov na njegova vprašanja, se je leto kasneje na ta največji in na določenih delih zelo odmaknjeni grški otok podal še enkrat – v dvoje.
Z ženo Renate sta se namenila prehoditi najsamotnejši del Krete in izkusiti njeno divjo lepoto, vendar pa jima je otok kmalu postavil svojevrsten izziv. Soncu naproti je pohodopisna izpovedna knjiga o navdihujoči naravi, ki pa lahko hitro postane nevarna, in o dveh, ki se kot par zmoreta soočiti tudi s težavami.
»Skrivnost Krete je globoka: kdor stopi na ta otok, začuti skrivnostno moč, ki mu topla in blagodejna prešinja žile in dušo.« – Nikos Kazantzakis,
Čar grške pokrajine »Vedno hodiva drugače kot drugi, tokrat proti vzhodu, ves čas s soncem v obraz.«
Renate Rugelj
