Omrežja, hierarhije in boj za globalni vpliv
Niall Ferguson; Trg in stolp
Svetovna zgodovina in njen potek se večinoma obravnavata s hierarhičnega vidika, torej s perspektive kraljev, vojskovodij, papežev in predsednikov vlad. To se zdi logično, saj so bili ti tisti, ki so sprejemali ključne zgodovinske odločitve. A vendar: je temu tako tudi zato, ker so ti hierarhični vrhovi ustvarjali tudi zgodovinske arhive? Kaj pa, če ob tem spregledujemo velikokrat enako pomembna in vplivna omrežja vseh vrst, ki so bila v toku zgodovine veliko manj vidna in tudi zato velikokrat prepuščena teoretikom zarote?
Enaindvajseto stoletje lahko smatramo za dobo omrežij. Vendar pa ugledni angleški zgodovinar Niall Ferguson v svoji najnovejši knjigi Trg in stolp dokazuje, da socialna omrežja vseh vrst niso nič novega. Od tiskarjev in duhovnikov, ki so sprožili reformacijo, do prostozidarjev, ki so vodili ameriško revolucijo, so bila raznovrstna omrežja tista, ki so prekinila s starimi družbenimi redovi papežev in kraljev. Tudi sedanja, druga informacijska doba z osebnim računalnikom in pametnim telefonom, ki sta vseskozi povezana s svetom, sta na podoben način naslednika tiskanih novic in časopisov.
Tisti, ki gledajo na prihodnost kot na neke vrste utopijo, ki jo predstavlja enotna mreža povezanih posameznikov, bodo ob branju te knjige presenečeni. Omrežja se povezujejo in združujejo, a se tudi okužijo in razpadajo, konflikti šestnajstega in sedemnajstega stoletja pa neprijetno vzbujajo vzporednice s časom Facebooka, Islamske države in Trumpovega načina komuniciranja. Niall Ferguson s knjigo Trg in stolp briljantno pokaže, da so mnoge ključne zgodovinske spremembe pogosto nastale kot rezultat povezovanja enako mislečih ljudi brez izrazite formalne oblastne moči, ki so kot omrežje sčasoma pripeljali do odločilnih družbenih prelomov.
»Niall Ferguson je s svojo najnovejšo knjigo Trg in stolp sprejel tvegano odločitev. Zgodovinarji se že desetletja prepirajo, kdo proizvaja zgodovino: elite ali razredi, véliki posamezniki ali ljudske množice. Ferguson drzno poseže v ta prepir, saj trdi, da zgodovino delajo omrežja. Ob tem miselnem preskoku se Ferguson, sicer zgodovinar stare šole, izogne nevarnosti, da bi zdrsnil v območje teorij zarote. Omrežja niso zarota. So elementarno, a praviloma spregledano družbeno dejstvo. S tem, ko omrežja postavi v središče svoje analize, na nov, drzen, spektakularen in zanimiv način izpiše zgodovino zadnjih 500 let.«
– dr. Ali Žerdin
»Najbriljantnejši angleški zgodovinar svoje generacije!«
– The Times
V košarico
