Spontana gibanja

»Pozabljena človekova prava narava« 

Spontana gibanja; Igor Čurič 

V poplavi najrazličnejših tehnik, ki vodijo v boljšo kvaliteto življenja in večjo prisotnost v trenutku Zdaj, pozabljamo na sposobnost samoporavnave, ki jo kot živa bitja nosimo v sebi.

Današnji pristop k obravnavi telesa je praviloma uporaba sile, tako v vsakodnevnem življenju kot v masažno-medicinskem pristopu. Naša telesa niso narejena, da bi z lahkoto sprejemala silo, zato gredo pod pritiskom sile v tenzijo, ki bistveno zmanjšuje občutljivost telesa in povečuje ter uteleša strah, ki je že tako ali tako v telesu.

Ali lahko nedostojanstveni principi dela s telesom pozdravijo telo?

S telesom lahko učinkovito delamo tudi z enostavnimi gibalnimi principi, ki se izvajajo brez sile in brez dodatnega napora. Hkrati naj pristop k telesu in umu omogoča samostojno raziskovanje in začetek dela s kvaliteto uma in telesa takšno, kakršna je; vsak dela s tistim, kar ima. Vaje spontanega gibanja vključujejo vse našteto in ob tem omogočajo samoregulacijo intenzivnosti procesa.

Skozi samoregulacijo do neodvisnosti v soodvisnosti ...

Disciplina je primerna tako za otroke kot za odrasle. Še posebej je primerna za tiste, ki se zavedajo, da pride čas, ko se moramo umakniti v lastno tišino in tam raziskovati svoj obstoj skozi telo in um.

Učinki spontanih gibanj

• zmanjšanje stresa
• večja zbranost pri učenju in delu
• večja fizična gibljivost
• globlji spanec
• sprostitev bolečin vseh vrst
• izboljšanje plodnosti
• krepitev imunskega sistema
• vzpostavljanje hormonskega ravnovesja
• ohranjanje vitalnosti ...

Spontana gibanja kot disciplina so rezultat petnajstletnega raziskovanja različnih gibalnih pristopov ter somatskih terapevtskih tehnik.

Ponujajo odgovor na vprašanja:

• Kako se bolje utelesiti?
• Kako zmanjšati hitrost življenja?
• Kako se globoko sprostiti, umiriti in ujeti ritem?
• Kako upočasniti lastne misli, gibe, živčni sistem, bitje srca, vnos hrane, dihanje, dotik sočloveka ... in poglobiti prisotnost v trenutku Zdaj?

Ostati naraven in hkrati slediti drugim ni enostavno ... in v resnici je edino, kar nam preostane.

Zunanja pomoč, s tem mislim na masažno-terapevtske pristope, je dobrodošla do trenutka, ko se zavemo, da si v resnici lahko in si moramo pomagati sami in da prelaganje odgovornosti na druge ne pomaga niti nam niti svetu, v katerem živimo. Na masaže pa kar hodite še naprej, morda boste samo začutili, da potrebujete drugega maserja. Postani sam svoj Mojster ...

Počutite se povabljeni v raziskovanje ...

"Čuriča (1966) bi najlaže lahko opredelili kot raziskovalca življenja, saj zadnjih petnajst let, potem ko je v mladih letih študiral elektrotehniko, raziskuje različne oblike telesnih vaj, od indijske joge, kitajskega čiponga do japonske umetnosti bojevanja. Kot nadgradnjo teh tehnik je sam začel razvijati t. i. tehniko samoporavnave, do neke mere sicer avtentične sposobnosti človeškega organizma, da samo sprošča sprotne napetosti, ki so se nabrale v njem v določenem času (samoporavnava je denimo trzanje telesa v spanju). Sodobni način življenja, ki odtujuje telesa od nas samih (še sto let nazaj se je človek v svojem življenju veliko bolj naslanjal na telo in manj nagovarjal svoj um, sedaj je obratno) pa te samoporavnave ne spodbuja več v zadostni meri, zaradi česar v telesu ostajajo razne napetosti (ki se denimo manifestirajo v višanju števila porodov s carskim rezom in rezanjem presredka itn). Čurič nas v tej knjigi, ki jo ima za nekakšen delovni zvezek, seznani s svojimi metodami ter nas vabi, da jih preizkusimo na lastnem telesu."  - Samo Rugelj, Bukla 109