Če niste poskrbeli za samooskrbo, začnite ukrepati, da vam in vašim otrokom ne bo treba doživeti tako krute izkušnje. Lačni smo lahko tudi v mirnih časih.
Sveža zelenjava z domačega vrta; Sanja Lončar, Fanči Perdih in Irena Rotar
Kljub obilju na policah naše celice umirajo od lakote po vitaminih, rudninah, antioksidantih … V pretirano gnojeni, s pesticidi obdelani in v hidroponiki pridelani zelenjavi jih ni zadosti, zato je podaljšano vrtnarjenje tudi odlična naložba v zdravje.
Nova spoznanja, nekaj malega materiala, zlasti pa drugačen način dela na vrtu – in svežo zelenjavo boste pobirali 365 dni v letu. Pri tem nimamo v mislih klavrnih ohrovtov, ki štrlijo iz pomrznjene zemlje na vrtu. Verjeli ali ne, tudi pozimi lahko gojite več kot trideset vrst zelenjave ter uživate v razkošju svežih okusov zdrave hrane, četudi je zunaj -20 stopinj Celzija.
In zakaj bi to počeli?
Razlogov je več. Prihodnost jih bo že razvrstila po pomembnosti, čeprav so v resnici vsi enako pomembni. Recimo to, da gre zdajšnji nepregledni in zgolj z dobičkom motivirani proizvodnji hrane vse manj zaupati. Hrana se sicer zdi cenejša, odpravljanje posledic, ki jih utegne povzročiti, pa vas utegne zelo drago stati. Drugi je v tem, da živimo v državi, v kateri bi v primeru zastoja globalne trgovine dve od treh oseb ostali lačni.
Zimsko vrtnarjenje ponuja še eno dragocenost. Omogoča stik z zemljo, s tem pa tudi ozemljitev, ki je najboljša obramba proti vse večjim količinam elektromagnetnega smoga, ki nas obdaja na vsakem koraku. Če ste brez pravega razloga napeti ali raztreseni, če vas pestijo motnje spanja, megla v glavi … poskusite vsaj četrt ure na dan delati z zemljo, saj vas bo sprostila, ozemljila in iz vašega telesa pobrala elektromagnetno nesnago.
Kako to početi, kadar so tla pomrznjena? Tudi zato se splača poskrbeti za zavarovan kotiček, v katerem nikoli ne bo zmrzovalo. Vse skupaj je veliko preprostejše, kot se vam morda zdi, le lotiti se je treba pravilno in pravočasno.
