Bolezen ni znak duhovne šibkosti, temveč duhovne moči. Vsi izzivi so znak duhovne moči in pripravljenosti duše, da se premakne naprej; da se še bolj razvije.
Jaz vem: Joj, kako boli; Jasna Stošič
Ježek Brinko se je nekega dne prebudil s hudo bolečim smrčkom. Le kako bi mu lahko odleglo?
Veverica, čmrlj, ribica, lisjak … vse živali so polne hudo pametnih nasvetov!
A nežnemu ježku prav nič ne pomagajo. Joj, kako boli!
Vse dokler … srnica Lučka ne naredi nekaj resnično prijaznega.
V pravljici za odrasle in otroke avtorica na nevsiljiv način preda svojo težko izkušnjo: ko je bila zelo bolna, je bil okoli nje kar naprej kup ljudi, ki so ji svetovali vsak po svoji pameti; to jo je utrujalo in begalo, potrebovala je samo podporo in razumevanje, navzočnost in sočutje. To močno izkušnjo je prenesla v živalski svet.
V košarico
Jasna Stošić je bila zdravnica, ena od dopisovalk Mance Košir v knjigi Darovi minevanja.
Iz spremnega besedila Mance Košir:
Samo biti in lju-biti
„Pokojna Jasna Stošić je to drobno, a pomembno knjižico napisala, ko je bila že hudo bolna in ni mogla več prenašati ljudi, ki so ji svetovali, kaj naj jé in česa ne, katere čaje naj pije, h katerim terapevtom naj gre in še to in ono, v kar so bili sami prepričani, da bo zanjo dobro. Svetovalci je niso opazovali, da bi videli, kako jo boli, kako diha, kako spi, česa se boji, kaj si zares želi, nič je niso vprašali … samo svoje nasvete so neumorno ponavljali. Bila je utrujena od bolezni in takih ljudi. Ona je potrebovala samo prisotnost. Nekoga, ki jo vidi, ki jo sliši. Ki jo čuti. Z njo sedi, kaj reče ali pa molči. Gre z njo na kratek sprehod in je ne spodbuja: »Daj, hodi še malo, gibanje je zdravo. Potrudi se!« Ampak z njo sede na klop, ko je utrujena, ali pa gresta nazaj, da se doma uleže na posteljo in zadrema …“ * *
„Knjižico Joj, kako boli! bi veljalo imeti v predalu z zdravili in jo prebirati ob vseh boleznih duše in telesa, v svojih torbah bi jo morali nositi prostovoljci v hospicu, v bolnišnicah in domovih za ostarele, vzgojiteljice in učitelji naj jo dobijo hkrati z diplomo, medicinske sestre in bratje naj jo poklanjajo zdravnicam in zdravnikom, socialne delavke in delavci naj jo berejo drug drugemu v težkih situacijah, mladi naj si jo podarjajo. Ona njemu: »Želim biti tvoja srnica Lučka, ko ti bo hudo.« On njej: »Trudil se bom, da te bom poslušal in videl.« Žena naj jo da možu, on pa njej s pripisom … glej stran to in to zato in zato …
Kajti ni ga med nami, ki ne bi lažje delil nasvetov kot sočutno obmiroval ob trpečem, saj nas je ob tem strah lastnih bolečin. Ne zdržimo situacije, ki nas opominja na minevanje in smrt. Zato ne zmoremo prenehati z dejavnostjo in samo čuječe zaznavati. Samo biti, to je vsa modrost, samo biti. Ker iz biti zraste najlepša in najpomembnejša beseda na svetu: lju-biti.
Jasna Stošić od tam, kjer zdaj je, prikimava: Ja, prav za to gre: za LJUBEZEN. V njej smo vsi Eno in Vse, ko ljubezen med nami zares JE.“
Manca Košir
Kot je zapisala avtorica Jasna Stošić v knjigi Mance Košir: „Veliko sem premišljevala o bolezni in zdravju in danes ju razumem drugače. Zdravje ni edina nagrada za tiste, ki živijo 'prav'. Kakor se čudno sliši, tudi bolezen je nagrada. Kot pravi ena od iskric Neala Donalda Walscha: "Bolezen ni znak duhovne šibkosti, temveč duhovne moči ... Vsi izzivi so znak duhovne moči in pripravljenosti duše, da se premakne naprej; da se še bolj razvije ...“
"Pametni nasveti letijo z vseh strani neba kot strele z jasnega in namesto da bi Brinku olajšale življenje, ga potiskajo v še večjo nesrečo in žalost, dokler ne pristane na dnu.
Pride Lučka in “Njegove veke se mehko zaprejo in usta se mu razlezejo v nasmešek, ko utone v sladek sen.” (str. 24).
Dr. Manca Košir je v spremni besedi zapisala: “Knjižico JAZ VEM bi veljalo imeti v predalu z zdravili in jo prebirati ob vseh boleznih duše in telesa, v svojih torbah bi jo morali nositi prostovoljci v hospicu, v bolnišnicah in domovih za ostarele, vzgojiteljice in učitelji naj jo dobijo hkrati z diplomo…” (str. 29).
Jasna in Dana, svetli in topli imeni, avtorici knjižice na nevsiljiv način podajata težko izkušnjo." -Sandra Simoniti, Goriška knjižnica Franceta Bevka, Dobreknjige.si
