Tridesetletnik, težka zima, občutek, da ne gre nikamor. »Počutil sem se nemočen, zmeden in potrt. Predvsem pa nisem pisal, kar je zame, kot da ne bi spal ali jedel.« Paolo Cognetti se takole spominja življenjske krize, ki ga je odgnala iz rodnega Milana za dolgo sezono v visokogorsko kočo, v iskanje novih začetkov.
Divji deček; Paolo Cognetti
Branje Henryja Davida Thoreauja in Maria Rigonija Sterna, raziskovanje divjega sveta, soočenje s samoto, srečanja in prijateljstva z gorjani v dnevniškem zapisu pristne bivanjske pustolovščine, ki bralca osvobaja in navdihuje.
Poslovenitev Divjega dečka, ki sledi razširjeni in dopolnjeni različici izvirnika. Cognettijevo ustvarjalno življenje je deset let po nastanku te knjige še vedno razpeto med rojstnim mestom in visokogorsko kočo v zaselku Estoul (Brusson) nad dolino Aoste, kjer prireja festival Il richiamo della foresta (Klic divjine) – obrobno središče sodobne gorske kulture in umetnosti.
Cognetti je nekakšen Thoreau našega časa: biva gorjansko, razmišlja meščansko.
V košarico
Paolo Cognetti (1978), po rodu Milančan, je trenutno najvidnejši predstavnik mlajše generacije italijanskih besednih umetnikov. Zgodnja književna in dokumentarna dela je kot poznavalec ameriške sodobne književnosti posvečal svoji Meki, New Yorku. Avtor kratkoproznih in esejističnih zbirk si je vrata v svet odprl z romanesknim prvencem Osem gorà (Totaliteta 2020), lirično izpovedjo o prijateljstvu in človekovem odnosu z naravo, za katerega je prejel prestižno italjansko nagrado Strega in več mednarodnih nagrad. Njegov zadnji roman La felicità del lupo (Volčja sreča, UMco 2022) je že mednarodna uspešnica. Je eden najbolj prevajanih italijanskih pisateljev.
