Razkrijejo se terapevtka, njen terapevt in naša življenja
Morda pa se moraš z nekom pogovoriti; Lori Gottlieb
Knjiga Morda pa se moraš z nekom pogovoriti je peto delo Lori Gottlieb, ugledne ameriške psihoterapevtke in avtorice številnih člankov. Imajo jo za eno najboljših psihoterapevtskih knjig zadnjega časa, ki je strokovna po svoji osnovi, vendar dovolj priljudna, da jo lahko bere tudi zavzeti bralec. V njej avtorica odkrito, mestoma tragikomično in strokovno natančno opiše leto dni svoje terapevtske prakse, v katerem se je na glavo postavilo tudi njeno lastno življenje in se je bila primorana zateči k terapevtu veteranu, Wendllu.
Drugi terapevt veteran, svetovno znani Irvin D. Yalom, o njeni knjigi zapiše, da je pogumna, predvsem pa polna izzivalnih zgodb. V svojih zgodbah se avtorica poda po poti neposrednega problema, ki pa je le uvod v globlje zakoreninjena nerešena vprašanja, v duševne kamre svojih klientov in prikliče na dan njihove notranje demone. Avtorica zgradi mnogoplastno zgodbo, saj si kot zavzeta terapevtka upa vstopati v globine človeškega srca, in s toplino opisati, kaj se skriva v njem. Knjiga presega okvir stvarne literature, saj po zaslugi pisateljičine pripovedne veščine, s katero nam postopoma razkriva osrednje enigme v življenju opisanih oseb in tudi svoje lastne, malodane prestopa v romanopisje.
Morda pa se moraš z nekom pogovoriti je knjiga o predelih človekove notranjosti, skritih pred njim samim, o njegovih včasih komičnih včasih absurdnih mahinacijah, kako se izogniti spoznanjem o sebi, nazadnje pa, prek skoraj detektivskega terapevtkinega dela in odnosa, tudi poročilo o možnosti preobrazbe in ljubezni.
»V obdobju praktičnega usposabljanja mi je moja supervizorka nekoč rekla: »V vsakem človeku se skriva nekaj simpatičnega,« in na svoje veliko začudenje sem ugotovila, da je imela prav. Ko človeka temeljiteje spoznaš, si ne moreš kaj, da ti ne bi prirasel k srcu. Med sabo sprte svetovne pomembneže bi morali vse skupaj spraviti v neko sobo, kjer bi nato drug drugemu zaupali svoje zgodbe in doživetja, ki so jih oblikovala, svoje strahove in svoje bitke, pa bi globalni nasprotniki svetovnega formata na lepem bolje shajali med sabo. Nekaj všečnega sem našla dobesedno pri vsakem, ki sem ga videvala kot terapevtka, celo pri moškem, ki je poskusil nekoga umoriti.« »Kot terapevtka vem marsikaj o trpljenju in o tem, na kakšne načine je povezano z izgubo. Vem pa tudi nekaj, kar je ljudem na splošno manj znano: da gresta sprememba in izguba z roko v roki. Brez izgube ni spremembe, in prav zato se pogosto dogaja, da ljudje sicer izrazijo željo po spremembi, a kljub temu ostanejo pri starem.« -iz knjige
