Učitelj o mladih, šoli in možnostih, ki se odprejo, ko učenje preseže meje učilnice.
Sistem jim tega ne privošči; David Stegu
Učitelj angleščine brez olepševanja spregovori o šolskem sistemu in svetu, v katerem odraščajo mladi. Toda ne ostane pri kritiki. S konkretnimi doživetji pokaže, kaj se lahko zgodi, ko učilnico zamenja narava, zaslone resnična pustolovščina, nadzor pa zaupanje.
Kaj se dogaja z našimi mladimi?
Če ste starš, učitelj ali preprosto nekdo, ki mu ni vseeno, v kakšne ljudi odraščajo nove generacije, ste si to vprašanje verjetno zastavili že večkrat. Zakaj je vse težje vzpostaviti pristen stik? Zakaj zasloni tako zlahka prevzamejo pozornost mladih? Zakaj šolski sistem kljub množici pravil, ciljev in zahtev ne uspe vedno prebuditi tistega, kar bi moralo biti bistvo izobraževanja – radovednosti, samostojnosti, kritičnega mišljenja in veselja do odkrivanja sveta? David Stegu o teh vprašanjih ne razmišlja od daleč. Izhaja iz konkretnih izkušenj z učenci in dogodkov, ki so se zgodili med njimi – v šoli in predvsem zunaj nje.
“Ni časa za pogovor, ni časa za pozornost, ni časa za razumevanje.”
Kaj se zgodi, ko učilnico zamenja narava?
V knjigi boste skupaj z avtorjem in njegovimi učenci zapustili šolske klopi ter se podali tja, kjer veljajo nekoliko drugačna pravila – v naravo, hribe in gore. Prav tam se začnejo dogajati spremembe. Ko izginejo šolski zidovi, zvonci in ustaljene vloge, postanejo obrazi mladih drugačni. Odpre se prostor za pogovor. Za medsebojno pomoč. Za pobudo. Za odgovornost. Za zaupanje. In za izkušnje, ki jih ni mogoče zapisati v redovalnico, a lahko človeka spremljajo še dolgo. Avtor naravo zato razume kot “pravo učilnico” – prostor, kjer mladi ne pridobivajo samo informacij, temveč izkušnje.
Ko zaslon ni več najbolj zanimiva stvar na svetu
Ena od pomembnih tem knjige je odnos mladih do digitalnega sveta. Kako preprečiti, da bi zasloni postali njihov najprivlačnejši prostor? Prepovedi so ena možnost. David Stegu na podlagi doživetega pokaže še drugo: ponudimo jim nekaj, kar je bolj zanimivo. Naravo. Pustolovščino. Odkrivanje. Pristne odnose. Občutek, da nekaj zmorejo. V knjigi boste tako našli razmislek o tehnologiji, šolskem sistemu in družbi, predvsem pa primere tega, kaj se zgodi, ko mladim omogočimo neposredno izkušnjo sveta.
Knjiga, ki ne prizanaša sistemu – in ne obupa nad človekom
Knjiga Sistem jim tega ne privošči ni še ena teoretična razprava o tem, kaj vse bi bilo treba spremeniti v slovenskem šolstvu. Je kritično-dokumentarno-motivacijska knjiga človeka, ki sistem pozna iz učilnice in svoje ideje preizkuša v praksi. Avtor odpira vprašanja birokracije, kritičnega mišljenja, zaslonov, vloge učitelja, zaupanja, povezanosti, poguma in človečnosti. Pri tem je do obstoječega sistema kritičen, vendar njegovo sporočilo ni brezupno. Nasprotno. V mladih vidi potencial. Verjame, da si zaslužijo stik z odraslimi, ki jim zaupajo, in okolje, v katerem lahko svobodno odkrivajo, kdo so in česa so sposobni.
Morda moramo mladim vrniti, kar jim pripada
Več časa za resničen pogovor. Več neposrednih izkušenj. Več narave. Več zaupanja. Več možnosti, da kaj odkrijejo sami. Ob branju se zato ne boste spraševali samo, kaj je narobe s šolskim sistemom. Avtor vas postavlja pred pomembnejše vprašanje: Kaj lahko naredimo drugače?
Če ste starš, boste ob knjigi morda drugače pogledali na svet, v katerem odrašča vaš otrok. Če ste učitelj, vas lahko spodbudi k razmisleku o možnostih, ki se skrivajo zunaj ustaljenih pedagoških okvirov. Če vas zanima prihodnost družbe, pa boste v njej našli vprašanja, ki segajo precej dlje od šolskih hodnikov. Kajti način, kako danes vzgajamo in izobražujemo mlade, pomaga oblikovati svet, v katerem bomo vsi skupaj živeli jutri.
“Tisto tam zunaj mora namreč biti v nas notri. In če tistega tam zunaj v nas ni, je v nas praznina.”
Knjiga Sistem jim tega ne privošči je povabilo, da pogledate onstran šolskih zidov – in razmislite, koliko več bi lahko privoščili mladim.
Mnenja o knjigi
“Pristopi avtorja te knjige ne osvobajajo le učencev iz duhamornih shem, v katerih jih sistem (o)ceni predvsem ali zgolj po merilih uporabnosti (kar me spominja na sužnjelastniški model), pač pa osvobajajo iz življenja dušečih shem tudi nas, ko prebiramo njegov zapis. V njem se dobra teorija udejanja v navdihujoči praksi. Pri Davidu – pedagogu – cenim predvsem to, da vrača izobraževanju pravi obraz. Že sama beseda izobraziti, tj. iz-obraz(a)-iti, pomeni, da je potrebno v tem procesu izhajati iz osebne identitete posameznika. In če je to naše izhodišče, potem ni bolj ali manj vrednih učencev življenja, pač pa je vsak ovrednoten v izvirnosti lastne osebnosti z njemu danimi talenti in v procesu vzgoje usposobljen za dopolnjevanje in sodelovanje. David Stegu tudi v tej knjigi nagovarja in prebuja civilizacijo žlahtnega sožitja.” – pater Karel Gržan
“David Stegu je mlad učitelj, ki se svojim najstniškim varovancem posveča s srcem in dušo in jih pogumno pelje tudi izven okvirov šolskega sistema. Podvige, v katerih je združil svoji dve veliki ljubezni: naravo in gore ter vzgojo in izobraževanje, opisuje izjemno doživeto, zraven pa niza svoja razmišljanja o današnji šoli in družbi. O problemu zaslonov, ujetosti otrok in učiteljev v birokracijo, vlogi spola in še marsičem. Brez nepotrebnega strokovnorečenja, v simpatičnem, pristnem osebnem slogu. Je realen in kritičen, a vseeno celotna knjiga diha neverjeten optimizem in vero v Človeka. To pa naš čas zelo potrebuje!”
– dr. Urška Sešek Crnkić, izvajalka celostne učne pomoči
“Kakšno šolo hočemo? Boljšo. Iz obstoječe pobrati, kar je dobrega (kar si iz lastnih 40-letnih izkušenj upam trditi), kot je model učilnice v naravi Davida Steguja. S pomočjo učiteljice narave jim dovoli, kot se je izrazila ena izmed njegovih učenk, biti to, kar so, ne igrati ene izmed vsiljenih vlog. V svoje učence verjame, jih posluša in jim prepušča iniciativo. Izdelki in izjave učencev potrjujejo, da v njih bivajo potenciali, ki jih lahko prebudi le predan in srčen učitelj. Zato je njegov model ena izmed vizij bodoče šole ob mnogih drugih, ki si skozi predane in inovativne učitelje želijo neovirano najti pot do vseh učencev. Z mnogimi Davidovimi pedagoškimi vrednotami, ki jih pri svojem delu uresničuje, se strinjam, najbolj pa s to, da si učenci zaslužijo nekoga, ki verjame vanje in jim zaupa. In to lahko počne samo s srcem. Kot David Stegu.”
– Maja Justin Jerman, učiteljica slovenščine v pokoju
