Resnična zgodba o odraščanju, potrebah najstnikov, občutkih staršev in hkrati strokovna zakladnica
Izštekani najstniki in starši, ki štekajo; Leonida Mrgole in dr. Albert Mrgole
Avtorja o knjigi:
Knjigo Izštekani najstniki in starši, ki štekajo sva napisala zase. Velikokrat sva bila prestrašena, obupana, zaskrbljena. Vsak dan tisočkrat sva se vprašala: "Ali delava prav?!" Velikokrat sva si pred spanjem izrekla, tako rekoč obljubila: "Tega ne bova nikomur povedala ..." Ker naju je bilo sram, ker sva mislila, da nisva dovolj dobra starša, ker nisva vedela, da se vse to dogaja tudi drugim staršem ... in otrokom ... Bila sva tako prekleto nemočna ... Medtem ko sva končala knjigo in vzgajala najine 4 otroke, so zrasli v čudovite samostojne ljudi.
Knjiga je resnična zgodba o odraščanju, potrebah najstnikov, občutkih staršev in hkrati strokovna zakladnica.
Naslov te knjige je nastajal dolgo. Velikokrat sva ga zamenjala. Naslov Izštekani najstniki in starši, ki štekajo, res ni zapisan v knjižni slovenščini. Je slengovski in je pečat časa, v katerem odraščajo naši otroci. Glede na to, da imava oba rada slovenski jezik in umetnost pisanja, sva imela s tem kar nekaj dela. Vendar je odločitev padla takoj, ko sva videla, kako naslov ›živo‹ nagovori poslušalca. Vsak, ki ga je slišal, se je vzpodbudno odzval.
Z uvodnim naslovom Izštekani najstniki sporočava, da knjiga govori o izštekanih – izklopljenih iz odnosa - najstnikih. To so najstniki, ki so predani uporništvu, ob tem pa čutijo veliko stisko v svojem notranjem hrepenenju, da bi bili povezani. Morda se sliši neverjetno, a najstniki potrebujejo starše. Starše, ki ostajajo v stiku, ki dovolijo samostojnost, ki prenesejo napake. Najstniki potrebujejo odrasle starše – starše, ki štekajo. Ob tem bi rada poudarila, da smo velikokrat izštekani tudi starši. Starši, ki štekajo – so preprosto starši, ki se trudijo ali ki znajo najstnika 'prištekati' nazaj v odnos ali še bolje, ki znajo sebe ›prištekati‹ v razumevanje najstnika.
Celotna knjiga govori o stiku, povezanosti in sodelovanju. Tak naslov označuje vse te vrednote. Podnaslov Starši – tukaj in zdaj, vam želi sporočiti, da skoraj vsak otrok, ko postane najstnik, s svojim vedenjem, besedami in dejanji sporoča, da nas ima dovolj, da smo bedni in da se bo odselil prvi hip, ko se bo lahko. Vendar je resnica drugačna. Najstnik nas potrebuje, zelo potrebuje, vendar ne več na isti način, kot takrat, ko je bil majhen. Potrebuje nas, da mu zaupamo, da ga tiho spremljamo, da mu dovolimo raziskovati, delati napake, da spremljamo njegove prve ljubezni … V tem obdobju smo tihi čuvaji naših otrok. Vedno smo tam, kjer on pričakuje, čvrsti, neomajni in zanesljivi. Najstnik potrebuje starše, ki so odrasli in čustveno stabilni. To je knjiga, ki nas, starše, uči pogledati navznoter in ne navzven. To pomeni, da nehamo gledati, kakšen je ali ni naš otrok, ampak pogledamo, na kaj se odziva ali ne odziva, ko mi kot starši delamo oz. govorimo. Torej, najstnik, ki nas noče in nas zavrača, nas v resnici zelo potrebuje. Starši – tukaj in zdaj sporoča, da smo vedno na voljo, da se znamo osredotočiti, držati bistvo v zavedanju, podpirati, spodbujati in učiti.
V košarico
Komu je knjiga namenjena?
Vsak otrok pride v leta, ki jih označujemo kot razvojno obdobje pubertete ali adolescence. Otroci so takrat stari od 11 do 25 let ali še več. V najinih zgodbah v glavnem nastopajo mladi, ki jih imenujeva najstniki.
Starši, vzgojitelji in skrbniki mladih se soočajo z vrsto vprašanj, ki se začenjajo z: 'Joj, ta puberteta!' Knjigo sva pisala z mislijo in spomini na vse ljudi, s katerimi sva se srečevala na najinih svetovanjih in so se jim dogajali zapleti z najstniki. Razlogov je bilo več:
- sami niso bili opremljeni z ustreznimi izkušnjami;
- so odraščali v drugačnih časih ali v drugačnih kulturnih pogojih (kar smo večinoma vsi);
- so se umaknili iz sodelovanja v vzgoji zaradi izključitve ali nesporazumov v partnerstvu;
- so obupali zaradi nemoči;
- so ostali brez podpore partnerja;
- so ostali brez idej, kako ukrepati, ker so že vse izčrpali.
Knjigo bodo s pridom uporabljali še:
- starši, ki vzgajajo sami;
- vzgojitelji, zlasti učitelji, ki niso imeli predmeta 'praktikum vsakdanjega življenja z najstniki';
- starši, ki imajo mlajše otroke. Če kakšne dogodke predvidimo, se lahko vnaprej vprašamo o načinu delovanja.
V košarico
Kako ravnati z najstniki, piše v mnogih knjigah, revijah in družinskih blogih. Kako ravnati z mojim, piše le v tej knjigi! Marko Juhant, spec. ped. MVO
Dragocena knjiga. Ker odkriva, razmišlja, opiše primere in povzame usmeritve za ravnanje. Ker nam v zapletih z našim najstnikom ali najstnico omogoča, da razmislimo, začutimo svoje potrebe in najdemo pot za ohranitev stika. Za pogovor, ki namesto umika, boja in užaljenosti omogoči najti novo ravnotežje. V katerem ohranimo pozicijo staršev, ki so sposobni spremljati odraščanje svojega otroka v avtonomijo in sprejemanje odgovornosti. Dragocena zato, ker sta jo napisala slovenska strokovnjaka in zato, ker vključuje dileme sodobnega starševstva in sodobnega odraščanja v našem družbenem kontekstu. Ne nazadnje tudi zato, ker potrdi, da je težko biti starš, a tudi najstnik je težko biti. Ter zato, ker nas opogumi, da se poiščemo v odnosu in ga gradimo. - dr. Alenka Kobolt, izred. prof. za socialno pedagogiko
To je to, rešilna bilka nemočnih staršev! Starši rabimo knjigo, v kateri so napisani konkretni primeri in možni predlogi rešitev. Knjiga mi je dala občutek, da nisem sama in da z našo družino ni nič narobe. Pomagala mi bo ostati odrasel starš, na katerega se bo lahko najstnik vedno obrnil in zanesel. - Neža Čož Plevel, mama