Pravijo, da je nepokorščina (družbenim normam in standardom) najvišja oblika svobode.
Diagnoza blondinka; Karolina Vrtačnik
Najbolj zabavna, duhovita in prikupno zmešana knjiga tega leta je tu! Diagnoza: blondinka prinaša Seks v mestu, dnevnik
Bridget Jones in ščepec Dese v eni osebi in v eni knjigi.
Če bi se radi do solz nasmejali in glasno krohotali, potem morate nujno čim prej zgrabiti knjigo, ki vas ne bo pustila resnih.
»Blagor vam, ki ste v dolgoletnih zvezah«, pravi avtorica Karolina Vrtačnik, »kajti ni vam treba hoditi na zmenke in (ne)
uspešno paziti na kilograme«. Randiji pri 40+, tinder, služba, zraven pa še štirje otroci ter Lumpi in Mucica – to je recept
za zabaven kaos.
»Ampak blagor pa tudi meni – v posteljo,
še bolj pa iz nje, lahko hodim:
a) s telefonom
b) s psom
c) s čokolado (beri: gin tonicom)«.Spoštovani.
V košarico
Dragi moji,
pravijo, da je v življenju bolj pomembno imeti mir, kot imeti prav. Ker pa hočemo oboje hkrati, še posebej če ljubimo svobodo kot lastno življenje, je moj status sledeč:
Sem ločena in imam štiri šolajoče otroke.
Nekoč, pred davnimi časi, ko sem še verjela v pravljice, sem si želela živeti izključno od pisanja in imeti pet otrok.
Ker so nebesa, pa tudi njihov šef, relativno daleč in visoko, so me tam gori (u)slišali malo po svoje: Vsaka ločenka mi bo rade volje pritrdila, da se čisto nič ne zlažem, če rečem, da sem imela poleg otrok, ki sem jih rodila, še enega, ki sem ga omožila. S prihodom raznih hišnih (ne)ljubljenčkov je postajala gneča v naši hiši iz dneva v dan večja, zato smo se začeli igrati »igro na izpadanje«. Najprej sem – po lastni volji, to že moram povedati, ego je pač ego – ostala brez moža.
Čez pol leta pa še brez prvorojenke, ki se je pred tremi leti preselila v Avstralijo. Sploh ne po moji volji.
Ker je bilo drugorojenki, čeprav tudi blondinki, jasno, da je naslednja na vrsti za izgon iz raja, se je absolutno strinjala, da starejšo sestro zvabimo nazaj pod rodni krov in končamo to neplanirano preseljevanje narodov.
Tretja, tudi bjonda, je pa prepametna, da bi storila kar koli, kar ji ne bi absolutno koristilo. Je doma.
Sine, ki več kot očitno odrašča v haremu, pa ob tako veliki poplavi žensk v hiši nima kaj praskati.
Še dobro, da sta vsaj Mucica in Lumpi oba predstavnika močnejšega spola, pa čeprav kastrirana.
Kako zadnja leta krmarim barko svojega življenja med družino, službo in randiji (pa sploh ne nujno v tem vrstnem redu), popisujem na naslednjih straneh.
Ob tem vam moram povedati, da je bil nekoč moj moto »ko bom velika, slavna, suha in bogata«.
Že bivši je na glas ugotovil, da bom verjetno celo prej bogata kot suha. Morda je pa tudi zato bivši.
Vmes sem bila prepričana, da »kar moraš, zmoreš«.
Zato pa zdaj končno vem, da lahko »zacvetimo samo v zvestobi svoji lastni naravi«.
Kar se mi pošteno vidi na bokih in še kje, kajti zvesto ohranjam eno od svojih velikih ljubezni – ljubezen do hrane.
(Skoraj) enako pomembna pa je ljubezen do pisanja, ki je »v mojem prejšnjem življenju« predstavljala moj izključni poklic. Zdaj je to samo eden izmed mojih poklicev, saj sem grosistka v vseh pomenih besede.
Sploh pa pravijo, da je nepokorščina (družbenim normam in standardom) najvišja oblika svobode.
Tri leta sem jo izražala – s praviloma nedeljskimi – objavami na fb, katerih zaščitni znak so bile visoke petke. Sprva so bile to moje noge, ko pa je število kolumen preraslo fond čevljev, ki bi mi jih zavidala vsaka sodobna Pepelka, so vmes skočili še kakšni drugi. Čevlji, namreč. Da ne bo pohujšanja že na začetku.
Ampak štikle na naslovnici so pa nedvomno … (vstavite prosto po želji ali domišljiji). Kdor je imel priložnost občudovati moje noge še višje od kolen, pa naj lepo prosim modro molči in naj ne izda pravega odgovora. Vsaj javno ne.
vaša Karla
V košarico
