Taras se po hudi nesreči na Polhograjski Grmadi prebudi iz kome.
Koma (5. del serije o Tarasu Birsi); Tadej Golob
Ne le da ga čaka dolgotrajen spopad z zahtevno fizično rehabilitacijo, v njegovem spominu zija obsežna spominska vrzel. Vse je zaprto zaradi covida, zlovešče spremembe se odvijajo tudi na Generalni policijski postaji …
Čeprav se Tarasovi sodelavci sprašujejo, ali je epidemija začasno opravila s hudim kriminalom, je resnica bolj temačna: pravo vprašanje je, kaj je njihovemu pogledu skrito. Tadej Golob v Komi suvereno prestopa meje kriminalnega žanra in meri družbeno-politični utrip koronskega časa.
O knjigi:
Kadar koli sem vzel v roke katero od Golobovih knjig, sem se šel kviz sam s sabo. Bom na peti strani vsaj približno vedel, kaj me čaka na štirideseti? Bom na sto petdeseti znal predvideti, kaj se bo dogajalo na dvesto petdeseti? In prav zato, ker sem bil v veliki večini teh kvizov poražen, sem njegove knjige tako rad jemal v roke in sem se nehal čuditi, da si v slovenskih knjižnicah eno od Tadejevih knjig vsak dan sposodi 178 bralcev.
Slavko Bobovnik
Tadejevi stavki so kadri. Njegova poglavja epizode serije. Romani so filmi. Njegovo pisanje je vizualno prepričljivo: ko bereš, se ti pred očmi odvije umor, Taras in vse ostalo. Tokrat gremo tja, kamor nismo še nikoli šli. V Komo.
Matevž Luzar, režiser
V košarico
Tadej Golob (1967) je eden najbolj samosvojih slovenskih avtorjev s tematsko raznolikim naborom del. Med pisci se je pojavil s knjigo Z Everesta (2000), v kateri popisuje smučanje Dava Karničarja z najvišje gore sveta, na vrh katere se je povzpel tudi sam, nadaljeval pa z biografijami Petra Vilfana (2004), Zorana Predina (2009) in Gorana Dragića (2015), Milene Zupančič, Petra Čeferina, Alenke Bratušek (2018), z romanoma za mladino Zlati zob (2011) in Kam je izginila Brina? (2013) ter z romanoma za odrasle Svinjske nogice (nagrada kresnik 2010) in Ali boma ye! (nominacija za kresnik 2014). Serija kriminalk s Tarasom Birso v glavni vlogi, ki se je začela z romanom Jezero (nominacija za kresnik 2017), se zgleduje po skandinavskem tipu kriminalk. Predvsem po tistih, ki jih pišejo novinarji in med vrsticami razkrivajo manj znane plati družbe v kateri živimo.
Foto Boštjan Pucelj
