Pogled

Roman o lepoti, identiteti in družbenih predsodkih

Pogled; Elif Shafak

V nagrajenem romanu Pogled Elif Shafak raziskuje moč pogleda ter njegov vpliv na identiteto, samopodobo in občutek pripadnosti. Anonimna pripovedovalka, ženska s prekomerno telesno težo, in njen ljubimec, pritlikavec, sta utrujena od nenehnih pogledov, sodb in predsodkov, ki ju spremljajo na vsakem koraku. V želji, da bi razumela mehanizme družbenega presojanja, se odločita za nenavaden eksperiment – zamenjata vlogi in preizkusita, kako svet reagira na drugačnost.

Tri zgodbe, tri obdobja, ista bolečina

Njuno zgodbo avtorica mojstrsko prepleta z dvema zgodovinskima pripovedma. Soboljka, ki so jo v 17. stoletju razkazovali kot spektakel grdobe, in La Belle Annabelle, katere izjemna lepota je v osmanskem haremu privabljala občudujoče poglede, razkrivata dve plati iste izkušnje. Čeprav jih ločujejo stoletja, vse tri zgodbe povezuje skupna bolečina – biti opažen zaradi zunanjosti in ne zaradi tega, kar človek v resnici je.

Igriva literarna mojstrovina o lepoti in grdoti

Roman je prepleten s slovarskimi zapisi, zgodbo o nenavadni predstavi čudakov v Istanbulu ter številnimi duhovitimi in pronicljivimi razmisleki. Elif Shafak se poigrava z ustaljenimi predstavami o lepem in grdem ter razkriva, kako relativni in spremenljivi so ti pojmi. Lepoto in grdoto obrača kot Rubikovo kocko ter bralca spodbuja, da podvomi o lastnih prepričanjih.

Aktualen roman za sodobni čas

Pogled je ganljiva, inteligentna in družbenokritična pripoved o potrebi po tem, da smo videni, ter o škodi, ki jo lahko povzročijo sodbe, predsodki in površni pogledi. V času družbenih omrežij, idealiziranih podob in nenehnega vrednotenja zunanjosti je roman še posebej aktualen ter odpira pomembna vprašanja o sprejemanju drugačnosti, človeškem dostojanstvu in resnični naravi lepote.

O avtorici:

Elif Shafak(1971) je ena najvidnejših sodobnih turških avtoric. V Franciji rojena nomadka, ki trenutno živi med Istanbulom in Arizono, tudi v svojih romanih prevprašuje in prestopa navidezno samoumevne in nespremenljive delitve, npr. med moškim in ženskim, vzhodom in zahodom. Je tudi doktorica družbenih ved, ki se ukvarja s problemi spolnih in kulturnih identitet, nacionalizma in islama, kot angažirana intelektualka in aktivistka pa redno piše za vrsto turških medijev.

Potem ko je do tridesetega leta v Turčiji pobrala vse pomembne literarne nagrade, se je odločila za vzporedno ustvarjanje v angleščini, čeprav zato ni opustila pisanja v turščini.