Pesniška zbirka zajema tri tematske sklope, ki se med seboj tesno prepletajo. Zbirko bogatijo energijske slike in vilinski simboli, ki dvigujejo vibracijo tega, kar predstavljajo.
Gola; Patricija Vičič
Pesmi, zajete v tri tematske sklope, ki se med seboj tesno prepletajo, večinoma govorijo o odnosih. V prvi vrsti o odnosu, ki ga imamo sami s seboj in ki se zrcali v odnosu do partnerja in življenja na splošno. So hvalnica edinstvenosti in božanskosti v vsakem izmed nas. So klic k sebi.
Avtorico in vse, ki jih pokličejo, prosijo, naj se spomnijo, kdo v resnici so, naj zberejo nazaj vse drobce sebe, ki so jih velikodušno razdelili svetu, pridobijo nazaj svojo moč ter brez mask in oklepov – goli pred sabo in svetom – zaplešejo Svoj ples. So hvalnica Življenju v vseh njegovih oblikah. Življenju, ujetem v magičnem plesu med Svetlobo in Temo, ki se prelivata in zlivata v novo energijo Ljubezni.
»Si to res ti?« v ogledalu sprašujejo oči.
»Da ni mulj, ki ga je naneslo skozi čas,
zabrisal vonj po tebi
in v masko izobličil tvoj obraz.«
»Kdo v tebi živi tvoje sanje?
Si to res ti? Kaj si dobila v zameno zanje?
Kdo bo na koncu tvoj sodnik,
tvoj rabelj, spovednik?
Le sebe zares imaš!
Življenje gre kot piš …
Pometi ves pepel preteklih bolečin.
Naj bo dokaz, da še živiš!
Da si še upaš imeti svoje sanje,
da imaš še moč, verjeti in umreti zanje.
Poglej se v oči in se zavej,
da vse že imaš in vse že si.
