Sedem stoletij svobodomiselnosti, raziskovanja in upanja
Moč humanizma; Sarah Bakewell
Humanistično prizadevanje za življenje po meri človeka
Avtorica nas v knjigi Moč humanizma popelje na veličastno intelektualno popotovanje skozi sedem stoletij humanistične misli. Knjiga osvetljuje ključne predstavnike in ideje humanizma, ki že stoletja navdihujejo ljudi k svobodi, intelektualni presoji, empatiji in optimizmu. Bakewellova se v svojem delu posveti tako osebnim zgodbam kot zgodovinskemu vplivu velikih mislecev, kot so Dante, Boccaccio, Petrarka, Erazem Rotterdamski, Bertrand Russell, Zora Neale Hurston, in mnogi drugi.
Humanizem že več kot sedem stoletij spodbuja ljudi k življenju po meri človeka. Poudarja pomembnost svobodne volje, intelektualne presoje, sočutja in upanja. Bakewellova razkriva humanizem v vsej njegovi raznolikosti, od zgodnjih literarnih pionirjev do sodobnih sekularnih mislecev, ki so si prizadevali za svet, kjer imajo ljudje možnost razmišljati in odločati po svoji vesti. Knjiga raziskuje, kako je humanizem kljuboval fanatizmu in avtoritarnim silam ter vztrajal kot svetilnik svobode in intelektualne neodvisnosti.
Ljudje, ki jih bomo spoznali v tej knjigi, so živeli v obdobju, ko je humanizem dobival obrise, kakršne poznamo danes. Moja zgodba zajema zlasti sedem stoletij, od 14. stoletja do našega časa. Večina (ne pa vse) oseb iz te knjige je živela v tem obdobju; prav tako so bili večinoma (ne pa vsi) Evropejci. Zgodbo sem tako omejila deloma zato, ker se je v tem časovnem okviru zgodilo toliko zanimivih stvari, deloma pa tudi zato, ker ji to daje določeno kontinuiteto: mnogi od teh ljudi so poznali delo drug drugega in so se nanj odzivali, tudi če se niso mogli osebno srečati. Ta delček zgodovine in geografije nam pomaga izrisati nekatere bolj zgoščene oblike humanistične misli in videti, kako so se razvijale. - iz knjige
Sarah Bakewell (1963) je priljubljena britanska pisateljica, znana po svojih delih o Michelu de Montaignu in eksistencialistih. Diplomirala je iz filozofije in kasneje študirala umetno inteligenco, sedaj deluje kot kuratorka zbirk za zgodovino medicine v Wellcomovi knjižnici v Londonu. Njena dela, kot sta Kako živeti? in V kavarni eksistencialistov, so postala svetovne uspešnice in so prevedena v številne jezike, tudi v slovenščino.
