O ljubezni, ki nas sili, da se iz območja udobja podamo v neznano. O ljubezni, ki medtem ko ustvarja, tudi ruši in za seboj pušča tiste, ki so nas ljubili. O ljubezni, zaradi katere počnemo stvari, ki nas plašijo, ker druge možnosti sploh nimamo.
Štirideset pravil ljubezni; Elif Shafak
Lahko stara zgodba o iskanju svojega poslanstva na svetu spremeni življenje sodobnega človeka? Lahko zgodba o tovarištvu med verskim učenjakom Rumijem in potujočim dervišem Šamsom iz Tabriza, ki sta sespoznala v Konyi v trinajstem stoletju, spremeni življenje Elle Rubinstein, gospodinje in Massachusettsa, ki konec preteklega desetletja vleče črto pod svojim življenjem?
Rumi mora prelomiti s svojim življenjem, da se bo iz spoštovanega lokalnega klerika razvil v tisto, kar mu je namenjeno – v svetovno znanega pesnika. Ella mora zapustiti tiste, ki jih je imela do včeraj najraje na svetu, da se bo osvobodila okovov, ki si jih je nadela sama. A kakšno sled bo njuna sprememba pustila na tistih, ki ju imajo radi?
Štirideset pravil ljubezni je seveda roman o ljubezni. O ljubezni, ki nas sili, da se iz območja udobja podamo v neznano. O ljubezni, ki medtem ko ustvarja, tudi ruši in za seboj pušča tiste, ki so nas ljubili. O ljubezni, zaradi katere počnemo stvari, ki nas plašijo, ker druge možnosti sploh nimamo. Štirideset pravil ljubezni je roman o tem, da mora sviloprejka umreti, da lahko dobimo svilo. In roman o pravilih, ki jih pozna vsak, ki je kdaj zares ljubil.
"Vse v tem vesolju se giblje v ritmu – bitje srca, udarci ptičjih kril, veter v viharni noči, kovač, ki kuje železo, ali zvoki, s katerimi je v maternici obkrožen še nerojen otrok … Vse sodeluje, strastno in spontano, v eni sami veličastni melodiji. Ples vrtečih se dervišev je člen v tej neskončni verigi. Prav kakor kaplja morske vode nosi v sebi ocean, naš ples hkrati odseva in ovija skrivnosti kozmosa." - iz knjige
Elif Shafak (1971) je ena najvidnejših sodobnih turških avtoric. V Franciji rojena nomadka, ki trenutno živi med Istanbulom in Arizono, tudi v svojih romanih prevprašuje in prestopa navidezno samoumevne in nespremenljive delitve, npr. med moškim in ženskim, vzhodom in zahodom.
Je tudi doktorica družbenih ved, ki se ukvarja s problemi spolnih in kulturnih identitet, nacionalizma in islama, kot angažirana intelektualka in aktivistka pa redno piše za vrsto turških medijev. Potem ko je do tridesetega leta v Turčiji pobrala vse pomembne literarne nagrade, se je odločila za vzporedno ustvarjanje v angleščini, čeprav zato ni opustila pisanja v turščini.
