V knjigi avtorja razlagata, kako so energija, tehnologija in človeške odločitve vplivale na razvoj družbe ter zakaj se svet ne razvija vedno enakomerno.
Moč in napredek; Daron Acemoglu in Simon Johnson
Nove oblike komuniciranja in organiziranja industrijske proizvodnje lahko služijo bodisi ozkim interesom ekonomskih elit bodisi širšim družbenim ciljem. Avtorja knjige Moč in napredek to ilustrirata z zgodovinskimi primeri, ki kažejo, kako tehnologija in proizvodnja oblikujeta razdelitev bogastva in družbeno strukturo.
Zgodovinski vpliv bogastva
Primer srednjega veka kaže, da je večino bogastva, ustvarjenega s poljedelstvom, zbrala Cerkev in ga uporabila za gradnjo katedral, medtem ko so številni kmetje umirali od lakote. Podobno je prvih sto let industrijske revolucije bogatelo le peščico ljudi, medtem ko je večina prebivalstva ostala brez opaznejših dohodkov. Tudi danes digitalne tehnologije in umetna inteligenca s poudarjeno avtomatizacijo, množičnim zbiranjem podatkov in nadzorom povečujejo neenakosti ter predstavljajo izzive za demokracijo.
Nobelova teorija in možnosti napredka
Nobelova nagrajenca za ekonomijo v knjigi pokažeta, kako lahko usmeritve tehnologije in koristi od nje nadzorujemo. Napredek v računalništvu in digitalni tehnologiji zadnjih petdeset let lahko služi kot orodje za krepitev prebivalstva in utrditev demokracije, čeprav to ni samoumevno, če odločanje ostaja v rokah peščice tehnoloških voditeljev.
Inovacije, dobiček in pravična porazdelitev
Avtorja s svojo ekonomsko teorijo, ki presega klasične modele in se razvija v manifest za boljšo družbo, omogočata razumevanje, kdo dejansko pridobiva od tehnološkega napredka. Knjiga razkriva, kako lahko inovacije in tehnološki razvoj prinesejo koristi vsem, če so strateško usmerjeni in vključujoči, ter ponuja vizijo pravične porazdelitve bogastva in moči.
O avtorjih
Daron Acemoglu, profesor ekonomije na univerzi MIT. Raziskuje vpliv novih tehnologij na gospodarsko rast, zaposlovanje in neenakost. Zgodovinske korenine blaginje in revščine ter vpliv novih tehnologij na gospodarsko rast, zaposlovanje in neenakost. Je prejemnik več nagrad in priznanj, med drugimi je leta 2005 prejel medaljo Johna Batesa Clarka, ki jo podeljujejo ekonomistom, mlajšim od štirideset let, ki so največ prispevali k ekonomskemu razmišljanju in znanju.
Simon Johnson je profesor podjetništva na Sloanovi šoli univerze MIT, kjer je tudi vodja skupine za globalno ekonomijo in menedžment. Prej je kot glavni ekonomist Mednarodnega denarnega sklada trideset let preučeval globalne gospodarske krize in njihovo okrevanje.
Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A. Robinson so leta 2024 za svoje strokovno delo prejeli Nobelovo nagrado za ekonomijo.
