Unikatne, še nikoli slišane, še nikoli zabeležene zgodbe naših prednikov.
Ogenj, rit in kače niso za igrače 1. del; Milena Miklavčič
V knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače se nahajajo zgodbe, ki so unikatne, še nikoli slišane, še nikoli zabeležene. O spolnosti naših prednikov imamo precej izkrivljene poglede, saj so bili mnogi, ki bi o tem morali pisati, verjetno v zadregi, ko je bilo treba odpirati vrata v spalnice dedkov in babic.
Zgodbe so iskrene, odkrite, povedane brez zadržkov. Knjiga je nekakšna „zgodovina v živi besedi“, ki je namenjena bralcem vseh starosti. Mladi bodo ob njej spoznavali življenje prednikov, starejši bodo obujali spomine.
Nekateri so bili ob branju pretreseni, ker niso mogli doumeti, da je bilo življenje nekoč tudi v resnici tako kruto, ko so ga preko izpovedi brali v knjigi.
Tisti, ki stare čase še pomnijo, trdijo, da je bilo včasih še veliko huje ….
Žal mnogi, ki so raziskovali preteklost, niso našli dovolj poguma, da bi prisluhnili tudi pripovedim o spolnosti.
V košarico
Nekoč ni bilo na razpolago nikakršnih informacij o moškem in o ženski, o njunih spolnih organih, delovanju le-teh. Knjige o medsebojnih odnosih niso obstajale, bognedaj o intimi. Škof Jegčič je, na primer, napisal nekaj priročnikov, ki so bili polni moralnih naukov in prepovedi, žal pa so nekateri od njih vzbudili v krščanskih krogih nemalo zgražanja zaradi – ne boste verjeli - ''svobodomiselnosti''.
Tako nekje piše:''Združitev naj se izvrši kar mogoče sramežljivo. Mož naj se ne dotikuje žene na ''tem delu'', ker je nespodobno, in bi mogel ženo tam pokvariti.''
Ko so kasneje knjižice prevedli v tuje jezike, med drugim v francoščino, so ga Francozi obdolžili, da je ''pornograf''.
Ko beremo knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, moramo pozabiti na čas, v katerem živimo.
Obdobje med leti 1900 in 1965, ki ga avtorica opisuje, je bilo drugačno, vanj se je potrebno vživeti in ga poskušati razumeti takšnega, kot ga predstavljam skozi zgodbe.
Ljudje so bili nekoč po eni strani polni strahu pred grehom, po drugi strani je v njih ''vrel'' nagon.
Ženska je bila največja žrtev, saj se je prav na področju spolnosti ''spremenila'' v objekt, ki je bil namenjen zgolj rojevanju in zadovoljevanju moškega nagona.
Mnogi so danes v slabšem položaju, kot so bili naši predniki.
Ženske so bile nekoč priklenjene na moškega, ker so bile finančno odvisne od njega.
Ženske iz 21. stoletja pa so polne informacij o sebi, intimi, imajo svojo takšno in drugačno neodvisnost, pa jih je še zmeraj odločno preveč, ki ''padajo po stopnicah'' in dovolijo, da se moški izživljajo nad otroki. Torej?
V košarico
