Zbir štirih zgodb, Lire, Marke, Dolarji, Tolarji, imajo skupno usodnostno povezavo (poleg zdomstva), saj se akterji nikakor ne osrečijo z denarjem.
Vonj denarja; Bojan Bizjak
V prvi zgodbi možakar dobesedno zaspi na denarju; varčeval je leta in leta, delal v tujini, denar pa nosil domov pod žimnico.
V drugi je zdomec prigaral veliko denarja, vendar ostane praznih rok, izvotljen, se obesi.
V tretji je zdomec nabral veliko dolarjev, ampak ga pobere ciroza.
Četrta pa govori o naših tolarjih, ki pa so naredili veselje upokojeni profesorici – in ravno v tej zadnji, se pokaže, da je denar kot nuja, kot dokaz neke moči, lahko tudi simbolna sreča.
Dramaturško so zgodbe tako povezane v celoto, do katere se bralec lahko dokoplje sam. Jezik je namenoma prilagojen sami dinamiki in karakterjem akterjev.
Bojan Bizjak je bil rojen 22. 2. 1959 na Predmeji, osnovno šolanje je začel v sosednji Otlici, kasneje so ga zaradi slabovidnosti prešolali v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Študiral je najprej agronomijo, kasneje pa primerjalno književnost,
psihologijo in filozofijo; diplomiral pa ni, ker se je moral preživljati sam in je hitro padel v strastno pisanje. Napisal je 13 romanov, 7 pesniških zbirk, 8 zbirk kratke proze. Poleg pisanja se je udinjal še na radiu, pri lokalnih časopisih, fotografiral, skratka živel. Dela in živi v Ajdovščini.
