Z velikim spoštovanjem in hvaležnostjo se spominjamo dr. Mance Košir, nedavno preminule izjemne novinarke, publicistke in strastne promotorke branja.
Hvaležni smo, da smo imeli priložnost sodelovati z njo. Manca je bila več kot le profesorica in bralka; bila je mama, prijateljica, mentorica in navdih mnogim. Njena ljubezen do knjige in branja je bila nalezljiva. Vedno znova nas je motivirala k iskanju novih poti za širjenje bralne kulture.
Zadnji Večer z Manco Košir
Na zadnjem Večeru z Manco Košir v MGLC Švicarija je predstavljala knjigo Marka Pavlihe Svetilnik - padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki je izšla v zbirki Osebno pri naši založbi. V knjigi je objavljeno njeno ganljivo pismo, katerega delček delimo z vami:
"Tvoja pot je jasna: 3D, zapišeš: družina, domovina, delavnost. In doseganje modrosti s samorefleksijo, branjem, študiranjem, poslušanjem, opazovanjem, meditiranjem, pogovarjanjem, premišljevanjem, pisanjem in vzgajanjem duhovnosti onkraj materialnega."
Promotorka dostojnega staranja
Bila je tudi promotorka dostojnega staranja, o katerem je duhovito zapisala v predgovoru knjige Bolj star, bolj živ Carla Honoréja:
"Razlogov za optimizem je veliko, če le želimo delati to, kar pripomore h kakovosti življenja v poznih letih: trenirati možgane in telo! jesti uravnoteženo hrano, piti zmerno in ne kaditi, se čim bolj izogibati stresu. Predvsem pa negovati pozitiven pogled na svet in na staranje, kar nam podaljšuje življenje za vrsto let, ugotavlja sodobna nevroznanost. Pa gojiti humor in se smejati, najbolje na svoj račun."
Življenje, zdravje in smrt
Veliko je premišljevala o življenju, zdravju in smrti. Te modre besede je zapisala v spremni besedi h knjigi Jaz vem: Joj, kako boli svoje prijateljice Jasne Stošič:
»Kajti ni ga med nami, ki ne bi lažje delil nasvetov kot sočutno obmiroval ob trpečem, saj nas je ob tem strah lastnih bolečin. Ne zdržimo situacije, ki nas opominja na minevanje in smrt. Zato ne zmoremo prenehati z dejavnostjo in samo čuječe zaznavati. Samo biti, to je vsa modrost, samo biti. Ker iz biti zraste najlepša in najpomembnejša beseda na svetu: lju-biti.«
S spoštovanjem bomo ohranjali njeno zapuščino in se trudili, da bo njena ljubezen do pisane besede živela naprej skozi naše delo.