Mojiceja Bonte je slovenska mladinska pisateljica, pravljičarka in velika ljubiteljica dobrih knjig. Piše kratke zgodbe, pravljice, basni in romane za najstnike.
Veliko pozornost posveča zgodbam za otroke s posebnimi potrebami, predvsem postavlja v središče otroke z motnjo branja in pisanja – disleksijo. Njene zgodbe in pravljice izhajajo iz bogatih pedagoških izkušenj. Zaveda se, da so otroci, ki poslušajo pravljice, njeni svetovalci in vodniki skozi labirint njihovih razburkanih čustev. Druženje z otroki je za Mojicejo dragoceno darilo, saj ji zaradi lastne neobremenjenosti in neposrednosti hote ali nehote razkrivajo svoje potrebe, želje, skrbi, težave, način razmišljanja in dojemanja, kar spretno vključuje v svoje zgodbe. Mladi bralci pa jo nagrajujejo z branjem in jo kot pisateljico uvrščajo med najbolj brane slovenske avtorje.
Avtorica pisanje za otroke opredeljuje kot izredno zahtevno in odgovorno delo, ki zahteva veliko znanja in še večjo mero domišljije. Hkrati pa meni, da pisanje za mladega bralca ne prenese sprenevedanja, moraliziranja, predsodkov in neetičnosti. Sama se ob pisanju odpove zapletenemu mehanizmu razmišljanja in dojemanja ter ga nadomesti s preprostostjo otroka v sebi, ki jo vodi skozi zgodbo. Če tega ne bi storila, bi zgodbo okužila z odraslostjo, otroke pa pustila na cedilu.
V njenih zgodbah se skriva mnogo življenjskih resnic, bralca pa nagovarja tudi z bogato simbolno govorico. Zato meni, da bi morali pravljice brati vsi. Za našo založbo je spisa Prinašalko zgodb za katero pravi, da je namenjena bralcem vseh starosti, od 0 do 135,5 leta.
