Biologija človeka v najboljši in najslabši izvedbi
Obnašaj se! - - - 2. del; Robert M. Sapolsky
Nevrobiolog, primatolog in antropolog Robert M. Sapolsky v knjigi Obnašaj se!, svojem najbolj domišljenem delu, ki je nastajalo več kot desetletje, raziskuje človeško vedenje in vedenje živih bitij nasploh. S tem ponuja odgovor na vprašanje, zakaj počnemo stvari, ki jih počnemo. Pri svoji analizi uporabi dobesedno epohalni pristop: najprej obdela konkretne dejavnike, ki vplivajo na odziv in vedenje posameznika v danem trenutku, nato pa se postopoma vrača nazaj v času ter konča globoko v zgodovini naše vrste in njene evolucijske zapuščine. S tem pristopom skuša prikazati, kaj vse je vplivalo na naš trenutni odziv v dani okoliščini.
»Za razliko od ljudi živali nimajo ugledov in ne premišljujejo o tem, ali imajo njihove interakcije odprte konce. Toda kaznovanje za spodbujanje sodelovanja se pojavlja pri številnih vrstah – to se pokaže, npr. v primeru, ko pavijanjega samca, ki se do samice obnaša kot agresiven surovež, žrtev in njeni sorodniki za nekaj časa preženejo iz tropa. Kaznovanje lahko močno spodbuja sodelovanje, ampak implementacija kaznovanja je pri ljudeh lahko dvorezen meč.
Vse kulture kažejo neko stopnjo pripravljenosti, da plačajo ceno za kaznovanje prekršitev norm, in visoke stopnje pripravljenosti na to so v korelaciji z visokimi ravnmi prosocialnosti. Ena od študij je preučevala ruralne Etiopijce, ki so se preživljali s prodajo oglja iz lesa iz lokalnih gozdov – klasična tragedija scenarija javne lastnine: ni verjetno, da bo kdorkoli spontano omejil gozdarjenje, da bi gozdove ohranjali zdrave. Študija je pokazala, da so vasi z visokimi povprečnimi ravnmi pripravljenosti na uveljavljanje dragih kazni v ekonomskih igricah tiste, ki imajo največ patrulj, ki preprečujejo pretirano izsekavanje gozdov, in tudi najbolj zdrave gozdove. In kot smo videli v devetem poglavju, so kulture, ki imajo bogove, ki kaznujejo prekršitve norm, atipično prosocialne.«
– iz knjige
Začetni nivo razlage avtorja je nevrobiološki, odziv in vedenje živega bitja pa sta reakcija na zunanji impulz. Potem Sapolsky preide na vse širšo časovno perspektivo:
• Kaj v bližnji preteklosti je povzročilo, da je določeni impulz pri živčnem sistemu sprožil to vedenje?
• Kateri hormoni so delovali ure oziroma dneve poprej in kako so vplivali na odzivanje posameznika?
• Kako so na vedenje vplivale strukturne spremembe v živčnem sistemu v preteklih mesecih, pa v mladosti in otroštvu, vse do zarodka in genske zasnove?
• Kako je konkretna kultura oblikovala posamezna bitja in kateri ekološki dejavniki so vplivali nanje?
• Kako so vplivali evolucijski dejavniki vse do nastanka naše vrste ter življenja nasploh?
Rezultat je ena izmed najbolj navdahnjenih in celostno zastavljenih knjig o človekovem obnašanju. Prepletanje različnih znanstvenih ved in njihovo povezovanje Sapolsky združi v subtilen pogled na to, kaj ustvarja človeško – dobro ali slabo – vedenje, vse to pa avtor izkoristi za izhodišče, pri katerem sedanjega človeka sooča z nekaterimi najbolj perečimi problemi sodobne družbe: tribalizmom in ksenofobijo, hierarhijo in konkurenco, moralnostjo in svobodno voljo ter vojno in mirom.
V košarico
