Kaj imajo skupnega osvinčen bencin, nadzvočna letala in vlak v vakuumu?
Izumi in inovacije: Kratka zgodovina pretiravanja in polomij; Vaclav Smil
Zakaj določene tehnologije uspejo, druge pa spektakularno propadejo? Zakaj se nekaterim izumom pripisuje preveč in drugim premalo? V tej knjigi Vaclav Smil, eden najprodornejših svetovnih mislecev s področja znanosti in tehnologije, poda kritičen vpogled v najpomembnejše tehnološke zgrešenosti, uspehe in zablode človeštva. Z izjemno širino znanja, zdravo mero skepticizma in bogatim znanstvenim ozadjem, Smil razločno razlikuje med izumom in inovacijo – med idejo in njeno dejansko uporabnostjo v vsakdanjem življenju. Primere razvrsti v tri ključne kategorije:
- Dobrodošli izumi, ki so postali nezaželeni: osvinčen bencin, DDT, CFC-ji
- Izumi, ki naj bi zavladali, pa niso: zrakoplovi, jedrska cepitev, nadzvočna letala
- Izumi, na katere še čakamo: potovanje z vlakom v vakuumu, žita, ki vežejo dušik, nadzorovano jedrsko zlivanje
Skozi vsa poglavja avtor poziva k razumu in realizmu, hkrati pa navdihuje – ker tehnologija sama ni rešitev, temveč le orodje, ki ga mora človeštvo znati uporabljati odgovorno in modro.
»Knjiga o izumih in inovacijah izpod peresa izjemnega Vaclava Smila v slovenskem prevodu skorajda ne bi mogla priti ob bolj pravem času. Evropo – in z njo Slovenijo – trenutno močno zaposluje vprašanje, kako zapolniti inovacijsko vrzel in se umestiti ob bok globalnih konkurentov, Združenih držav Amerike in Kitajske. Veliko razmišljamo in razpravljamo o nujni krepitvi inovacijske zmogljivosti kot ključnem vzvodu za povečanje konkurenčnosti Evropske unije. Ob tem vsi pritrjujemo dejstvu, da imata znanost in inovacije pri tem osrednjo in odločilno vlogo. Pred nami je torej tudi priložnost za razvoj katere od ključnih novih tehnologij, ki bodo krojile prihodnost sodobne civilizacije.
Smilova knjiga ponuja izčrpen vpogled v nekatere izume in inovacije, ki so skozi čas postali rešitev za marsikatero zagonetko. A ponuja še več kot to. Branje nas navdihuje, spodbuja k razmisleku, radovednosti in iskanju poti naprej. Kot taka je lahko naš kompas – vse do trenutka, ko bomo dočakali še katero od inovacij, zaradi katerih bo življenje vseh nas lažje, varnejše in bolj kakovostno.« – prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta
Vaclav Smil (1943) je znanstvenik, politični analitik in interdisciplinarni raziskovalec. Njegova dela segajo na področja energije, okoljskih in demografskih sprememb, proizvodnje hrane, zgodovine tehničnih inovacij, ocen tveganja in javne politike. Češko-kanadski zaslužni profesor na okoljski Univerzi v Manitobi je član Kanadske kraljeve družbe in Kanadskega reda in avtor več kot 50 knjig ter okoli 500 razprav. V slovenščino sta že prevedeni njegovi knjigi Velikost in Kako v resnici deluje svet.
– prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta
