Avtor pesniške zbirke Jani Mlakar je odhod svoje žene »domov, v Vsemirje« pospremil s svojim prehodom iz pisatelja v poeta globoke osebnoizpovedne lirike.
Tebi pesem pojem; Jani Mlakar
Ta mu je služila kot polje, na katerem so klile oblikovno raznolike pesmi s svojim vrhuncem v sonetnem vencu, ki se vsebinsko neomajno oklepajo Nje. Vedno znova zalivane s solzami in gnojene z bolečino so se razrasle v dovršeno zbirko poezije, v čudovit besedni spomenik ljubezni, ki je hkrati tudi znanilec novega življenja.
Občutek popolne osamljenosti pesnika, ki se razkriva kot prvoosebni lirski subjekt, pahne v iskanje samega sebe, pri čemer neusmiljeno razdira svoja čustva do golega, da bi skozi trpeči striptiz dosegel osvoboditev in našel novo življenjsko upanje. Hipno resignacijo, kateri mestoma utrujen podleže, vselej preženeta moč, ki jo črpa iz spiritualne ljubezni, in neizbežno spoznanje ob stiku z minljivostjo o vrednosti trenutka oz. nesmiselnosti našega pojmovanja časa.
Čiščenje duše ter razgaljanje duha ga neprisiljeno popeljeta do izpovedi moralnega in družbenega nazora, ki se ob tihi spremljavi ljubezenske žalostinke razkriva kot neprizanesljiv protest zrele, težke subjektivnosti zoper prevladujočo plitkost, oportunizem, gonjo za materialnim in vsakršno krivico. S tem pa se srečata in zlijeta njuni zgodbi. Borba proti pritlehnemu stanju duha, ki nenehno taca, hlasta, rije in tepta, pri tem pa pozablja na človečnost in ljubezen, je bilo obenem njeno vseživljenjsko poslanstvo. Skozi pesnikov dih živi naprej kot darilo, Njej in od Nje. Harmonično združenje polovic v celoto sklene krog v brezčasju.
Čas je za nov krog.
Petra Mlakar - knjigi na pot
V košarico
