Odkrijte prelomni pristop odprtih dialogov za reševanje duševnih stisk s sočutjem in sodelovanjem
Odprti dialogi; Jaakko Seikkula in Tom Erik Arnkil
Inovativen dialoško-mrežni pristop k duševnim stiskam
Spremno besedilo: mag. Miran Možina, dr. med.
Spoznajte in začnite uporabljati inovativno metodo reševanja duševnih stisk s pomočjo odprtega dialoga med pacienti, njihovimi bližnjimi in strokovnjaki. Avtorja Jaakko Seikkula, priznani klinični psiholog, in Tom Erik Arnkil, pionir na področju socialne politike, sta razvila model, ki presega običajne pristope k zdravljenju psihoz. Namesto osredotočanja na simptome in diagnoze se odprti dialogi posvečajo vzpostavljanju dialoga in vključevanju pacientove osebne mreže v proces okrevanja. Ta način je pokazal izjemne rezultate v Skandinaviji, kjer se s pomočjo pogovorov v domačem okolju pacienti uspešno soočajo z duševnimi krizami.
Avtorja želita s knjigo nagovoriti strokovnjake na področju psihosocialnega dela – terapevte, socialne delavce, učitelje, svetovalce itd.
Knjiga je razdeljena na tri dele in pokriva vse vidike odprtih dialogov, vključno s srečanji mreže, kriznimi intervencijami, umetnostjo odzivanja in učinkovitosti dialoških mrežnih srečanj. Prikazuje moč skupnega dialoga, ki zmanjšuje potrebo po hospitalizaciji in zdravilih ter vodi do dolgoročnega izboljšanja pacientovega počutja.
Z jasnimi primeri in teoretično utemeljitvijo knjiga bralcem omogoča vpogled v transformativno moč dialoga, ki krepi občutek opolnomočenja tako pri pacientih kot tudi pri njihovih bližnjih. Odprti dialogi so v Sloveniji še relativno nov pristop, ki pa vse bolj pridobiva na priljubljenosti zaradi svoje učinkovitosti in humanega pristopa k zdravljenju duševnih bolezni.
Upravičeno lahko trdimo, da je dialog v središču – če ne celo samo središče – vsakega delovanja, ki si za cilj postavi opolnomočenje.
V naših notranjih dialogih so tako prisotni tudi drugi strokovnjaki in odmev naših izkušenj s temi strokovnjaki. Človek je torej v mreži odnosov tudi takrat, ko sta prisotni samo dve osebi. Te odnose ves čas ustvarjamo, saj v naših pogovorih odzvanjajo tudi glasovi drugih. V tej knjigi opisujemo pristop, ki te ljudi dejansko povabi v dialog.
Dialog sam po sebi ustvarja način razmišljanja o prihodnosti, ki opolnomoči udeležence pri prevzemanju iniciative v lastnem življenju. Če so slišani, če nanje vplivajo misli drugih in če z udeležbo v skupnem razmišljanju oblikujejo svoje misli in izkušnje, bodo situacijo doživljali kot opolnomočenje
- iz knjige
Verjetno se vsi strinjamo, da je človek bitje, ki stremi k zadovoljnemu in srečnemu življenju. A le peščica se strinja s tem, da so nenavadna vedenja, ki se kažejo pri določenih ljudeh in so označena kot cela vrsta psihiatričnih diagnoz, v resnici samo obupni poskusi posameznika, da vzpostavi ravnovesje v svojem živ ljenju in doseže tisto, k čemur vsi stremimo. To so pionirji, drugače misleči strokovnjaki, ki pristopajo celostno. Mednje sodita tudi avtorja pričujoče knjige, Jaakko Seikkula in Tom Erik Arnkil. Že zgodovina nas uči, da so nekateri posamezniki vedno živeli pred svojim časom in so jih priznali šele po tem, ko jih ni bilo več. Naj imajo taki posamezniki čim več bralcev in sledilcev, dokler so tu med nami. Zato uživajte ob branju in širite te ideje naprej! - Bosiljka Boba Lojk, psihoterapevtka, strokovna voditeljica Evropskega inštituta za realitetno terapijo
Pričujoča knjiga je temeljno delo, ki raziskuje koncept dialogičnega pristopa v družbenih mrežah. Gre za metodo, ki jo finska avtorja, oba strokovnjaka s področja psihiatrije in psihoterapije, poglobljeno razlagata s primeri in teorijo, da bi pomagala izboljšati način dela strokovnjakov, ki se soočajo z zahtevnimi situacijami v terapevtskem, socialnem ali zdravstvenem kontekstu. Odprti dialogi so pristop, ki poudarja vključevanje vseh vpletenih v težave posameznika ali družine - od terapevtov do družinskih članov in širše skupnosti. Osrednji cilj je ustvariti prostor, kjer se lahko vsi glasovi slišijo enakovredno, s poudarkom na tem, da se rešitev najde v sodelovanju znotraj skupine. Avtorja v svojem delu poudarjata pomen dialoga kot temelja vsake uspešne intervencije, še posebej v kriznih situacijah, kjer se ljudje pogosto počutijo nemočne ali nerazumljene. Pomembnost odprtih dialogov se kaže, kot izvemo v pričujočem delu, v več vidikih, med drugim tudi v zmanjševanju možnosti patološkega etiketiranja posameznikov, saj se fokus premakne z iskanja vzrokov in diagnoz na iskanje rešitev. Seikkula in Arnkil svoje raziskave in ugotovitve podkrepita s številnimi primeri iz prakse, kar daje bralcu vpogled v dejansko delovanje odprtih dialogov. Odlično branje, ki ne le stroko, ampak tudi vse druge nagovarja k razmisleku o pomenu enakovrednega dialoga kot ključa do večjega razumevanja in boljših odnosov v družbi. - Vesna Sivec Poljanšek, Bukla, 183
