Iskrena, pretresljiva in hkrati topla pripoved o odraščanju, izgubi in notranji moči. Z nežno nostalgijo in surovo iskrenostjo razkriva življenjsko zgodbo, ki bralca ne pusti ravnodušnega.
Belo se pere na devetdeset; Bronja Žakelj
Roman prinaša avtobiografsko pripoved o odraščanju v sedemdesetih in osemdesetih letih, prežeto z drobnimi vsakodnevnimi trenutki in toplino družinskega sveta. A pod površjem nostalgije se skriva globlja zgodba o soočanju z izgubo, boleznijo in življenjskimi preizkušnjami.
Med otroštvom in realnostjo
Pripovedovalka nas vodi skozi svet otroštva, kjer ga sestavljajo družina, spomini in simboli nekega časa. Toda postopoma se razkriva druga plat – krhkost življenja in neizogibnost bolečine, ki zaznamuje prehod v odraslost.
Soočanje z izgubo in boleznijo
V ospredju romana je pogumno soočenje z najtežjimi življenjskimi izkušnjami – smrtjo bližnjih in lastno boleznijo. Avtorica s pretresljivo iskrenostjo odpira teme, ki jih pogosto potiskamo na rob, ter jih preobraža v zgodbo o sprejemanju in notranji rasti.
Navdihujoča moč življenja
Kljub težkim temam roman prežema toplina, humor in upanje. Je zgodba o tem, kako se naučimo živeti s strahom, ga udomačiti in v njem najti novo moč. Prav zato velja za enega najbolj branih sodobnih slovenskih romanov.
Knjiga je prejela nagrado kresnik 2019 za najboljši roman leta ter bronasto nagrado občinstva na Sarajevskem filmskem festivalu za filmsko priredbo romana.
