Iztok Geister v svojem esejističnem vrhuncu – premišljevanje o naravi in človeku, ki jo ne zna več slišati.
Soočenje z naravo; Iztok Geister
V svoji najnovejši knjigi Soočenje z naravo se Iztok Geister vrača k eni najbolj temeljnih, a še vedno ne dovolj slišanih tem našega časa: človekov odnos do narave. A ne pričakujte še enega priročnika ali znanstvenega razglabljanja – pričakujte občuteno, pronicljivo in duhovno refleksijo, ki seže dlje od zunanjih pojavov.
V duhu svojih predhodnih del, kot sta Levitve in Dopuščanje narave, Geister v tej zbirki esejev ne piše le o naravi, ampak skozi njo piše o notranjih pokrajinah človeka. Eseji se ne ustavljajo pri vprašanjih ekologije, temveč segajo v srž antropološkega in kulturnega nesporazuma med človekom in svetom, ki mu ne pripada, a ga poskuša obvladati.
Namesto didaktičnega tona izbere glas zadržane ponižnosti, ki spoštljivo pristopi k svetu, ki nam je bil dan v sobivanje. Ne gre za poziv k reševanju planeta, temveč za tiho, skoraj meditativno prepoznavanje meja, ki jih je človek prestopil – in za iskanje poti nazaj k mirnemu sobivanju.
Avtorjev slog je hkrati liričen in premišljen, pronicljiv in nežno razkrivajoč, kar daje knjigi moč počasnega branja in globokega odzvanjanja.
»Ni mogoče obljubiti rešitve zunaj sprijaznjenosti z usodo, v katero nas potiska evolucija.«
Iztok Geister (1945) je slovenski pisatelj, pesnik in esejist. V svojem več kot petdesetletnem ustvarjanju je objavil skoraj šestdeset knjig, pogosto v samozaložbi, in s tem močno zaznamoval slovensko naravopisje. Za knjigo Levitve je prejel Rožančevo nagrado, njegovo delo pa se uvršča med klasike slovenskega esejizma. V knjigi Soočenje z naravo zaokroža dolgoletno premišljevanje o naravi kot prostoru duha in odnosa.
