Tržaški javni in kulturni delavec Drago Štoka se v 23 kratkih zgodbah dotika številnih tem iz ožjega in širšega sveta, predvsem pa tistih dogodkov in srečanj, ki so ga v življenju najbolj zaznamovali.
Dobro jutro, starost | Drago Štoka
Javni in kulturni delavec Drago Štoka v svoji dvanajsti samostojni knjigi ostaja zvest svoji priljubljeni zvrsti kratke proze, s poudarkom na spominih, čustvih in domoljubju. Ob svojcih imajo v njej pomembno mesto vzorniki in prijatelji ter narava, ne le Kras, temveč tudi gorski svet, zlasti Kanalska dolina.
Če ima prvi sestavek naslov Dobro jutro, starost in avtor v več poglavjih obravnava tudi starostne tegobe in bolezni ter pretekle boleče življenjske izkušnje, knjiga ne odraža kake zagrenjenosti ali samopomilovanja. Štoka, ki se naslanja na trdne krščanske vrednote, presoja stvari z zrelo modrostjo in veliko iskrenostjo. Za slovensko sodobno pisanje je zanimivo, kako opisuje pandemijo zadnjih let, bolehanje zaradi COVID-19, izkušnjo izolacije, ki je prizadela toliko ljudi, mlajših in starejših.
Čeprav avtor realno opozarja na težave v krajevni skupnosti in narodu, verjame v možnost boljših časov. Pri tem pa opozarja na to, da je za obstoj naše skupnosti nujno tudi politično delo v smislu skrbi za skupno dobro. In da je od vsakogar izmed nas, v večji ali manjši meri, odvisno, kako se stvari razvijajo. Proti koncu zapoje pravi hvalospev hvaležnosti, ki bi nas morala, vsemu navkljub, odlikovati.
''Ko si je snemalna ekipa in z njo Messner zaželela malo oddiha, sem to izkoristil, se ojunačil in stopil do velikega plezalca, se mu predstavil in takoj sva se zapletla v krajši pogovor o slovenskih plezalcih, ki ga ne bom mogel nikdar pozabiti. Slovenci vemo, da je bil Joža Čop poleg Valentina Staniča, ki je med prvimi preplezal Grossglockner, Stanka Tominška in Klementa Juga med našimi največjimi plezalci. Tem moram dodati še Pavlo Jesih, ker je postala ob Joži Čopu prava legenda slovenskih plezalk. Reinholdu Messnerju sem seveda to omenil, in to ga je na moč zanimalo. Hotel je vedeti, kje in kako sem spoznal Jožo Čopa, kakšnega značaja je bil. Povedal sem mu, da sem ga spoznal leta 1953 v Vratih, ko je prihajal z Janezom Poldo večkrat na kozarček vina v Aljažev dom. Videl sem v njem veliko pozitivnega, predvsem njegovo odkritosrčnost, umirjenost in brezmejno vdanost triglavskemu pogorju ter ljubezen do slovenskih gora, posebno do Julijskih Alp. Messner me je pozorno poslušal, nato pa mi je dejal približno takole: »Srčna hvala za to Vaše pričevanje o Jožu Čopu, o katerem sem mnogo slišal in bral. Vaše slovenske gore so izredno lepe, od tu pa je pogled na Triglav in njegovo severno steno nekaj enkratnega, rekel bi čarobnega, ni mnogo takih lepih dolin na zemlji.« Jaz pa sem dodal: »Nekaj božanskega je v vsem tem." Odlomek iz zgodbe Pogovor z Reinholdom Messnerjem
Dr. Drago Štoka (Kontovel, 1937) je ugleden javni delavec in dolgoletni odvetnik. Med letoma 1975 in 1983 je bil deželni tajnik narodnoobrambne zbirne stranke Slovenska skupnost ter štirikrat izvoljen član deželnega sveta Furlanije – Julijske krajine (1968–1988). Kasneje je bil tudi predsednik krovne zveze civilne družbe Svet slovenskih organizacij (2005–2015). Že v mladih letih se je posvečal radijski in odrski igri pri Radijskem odru in Slovenskem odru ter pisanju. To je njegova šesta knjiga, ki izide pri založbi Mladika, ki se je razvila ob istoimenski reviji, s katero sodeluje že od njenega nastanka leta 1957.
