Telo je pravzaprav živahna tovarna prebave, pravi dr. Ajda Marič, ki njeno obratovanje spremlja tudi pri treh radovednih otrocih.
Iz ljubezni do mikroorganizmov je razvila kup uporabnih znanj. Med drugim je med doktoratom razvila tudi tri različne mešanice gliv kot prehransko dopolnilo, eno za energijo, drugo za fokus in tretjo za ženske, s katero si je povrnila vzorno menstruacijo. Predvsem pa zanosno zagovarja, da je lahko kakanje pravi mali žur (čeprav rahlo smrdi)! Njeno duhovito pisanje razkriva trike za takojšnjo uporabo za otroke in odrasle – za pravo prehranjevanje in lahkotno kakanje.
Ajda Marič je doktorica biotehnologije, ki obožuje nevidni mikro svet v našem telesu, še posebno prijateljske bakterije v našem trebuhu. Enostavno ve, da se o prebavi in kakanju najlažje učimo skozi zabavne zgodbe, zato je kar ustvarila svojo slikanico Misija Štrbunk – skupaj z duhovitimi ilustracijami Irene Režek. V svojem prvencu združuje igrivost, humor in izobraževalne vsebine, ki otroke na zabaven način vodijo skozi pomembne teme o zdravju in telesu. Njeni junaki, polni živahne energije in hudomušnih dialogov, oživijo skozi napete dogodivščine, ki spodbujajo radovednost in željo po raziskovanju, pri odraslih pa »utrjujejo znanje«.
Tako kot za zobozdravnike in še kakšne zdravnike po večini težko dojamemo, zakaj so si izbrali svojo specializacijo, naju zanima: zakaj vas je pritegnila ravno prebava?
Vse poti so me vodile do prebave (smeh). Že od vpisa na fakulteto so me zanimali mikroorganizmi, kako vplivajo na nas in okolje ter njihov potencial. Ko rečem mikroorganizmi, ne mislim samo na bakterije, o katerih se največ govori, ampak tudi na glive, rastline (npr. plankton) in enocelične živali. Blizu sta mi bila tudi okoljevarstvo, saj me je od vedno zanimalo, kaj lahko že zdaj naredimo, da izboljšamo okolje za mlajše generacije, in medicina, vse to pa lepo povežejo mikroorganizmi, ki živijo z nami, na nas in v nas.
Tako rekoč ste uzrli njihov skriti potencial in uporabno vrednost?
Tako, in ga z veseljem še naprej odkrivam. Že v tretjem letniku smo morali razviti podjetniško idejo pri predmetu Terapevtska biotehnologija in takrat smo se z ekipo spogledovali z idejo o personaliziranem jedilniku glede na individualno sestavo črevesnega mikrobioma. Ker analitične metode takrat še niso bile tako dostopne, smo nato razvili drugo idejo, ampak ljubezen je ostala. Tako sem še naprej sledila področju razvoja črevesnega mikrobioma in njegovega vpliva na zdravje. Seveda pot vodi do prebave, ki nobenemu ne diši ravno dobro, pa tudi ni »seksi« področje, kot so npr. matične celice.
Kaj je pravzaprav raziskovalno polje biotehnologa?
To je zelo interdisciplinarno področje, ki zajema osnovno naravoslovno znanje, biokemijo, genetiko, imunologijo. Je preplet poznavanja rastlin, živali, farmacije, medicine, živilstva in okolja. Študij mi je prinesel širino in hkrati sposobnost povezovanja različnih disciplin. Pri doktorski nalogi pa je bilo sodelovanje strokovnjakov iz različnih disciplin dodana vrednost, ki je obogatila raziskavo. Naučeno znanje, predvsem to, da vidiš stvari in jih znaš povezati, pride prav, ne samo pri delu, ampak tudi v vsakdanjem življenju.
Čemu ste se še posebej posvetili pri doktoratu? Ponavadi imajo že naslove tako zapletene, da nas vse mine …
Se strinjam (smeh). Takrat me je poleg bakterij zanimalo tudi področje zdravilnih gliv. Tudi zato, da se družbi oziroma državi, ki je omogočila brezplačen študij, vrne nekaj uporabnega, ne pa zgolj doprinos k bazični znanosti. V raziskavi sem se posvetila sogojenju zdravilne glive Monascus purpureus (rdeči kvasni riž) z drugimi glivami in vplivu sogojenja na proizvodnjo sekundarnih metabolitov. Želeli smo razviti prehransko dopolnilo iz rdečega kvasnega riža, ki se uporablja za zniževanje škodljivega holesterola. Slaba plat je, da proizvaja gliva tudi toksin citrinin, ki je škodljiv tako za jetra kot za ledvice. Imeli smo sedem različnih sevov in en sev citrinina ni proizvajal, kar nam je dalo dodaten zagon. Ampak pri raziskavah ni vedno tako, kot si si zamislil na začetku. Ta gliva je zelo občutljiva. Čim smo spremenili začetno vlago substrata, je bil tudi končni rezultat drugačen (gliva je začela proizvajati toksin), zato jo kot prehransko dopolnilo odsvetujem. Če pa se jo pripravi kot zdravilo, predstavlja zanimivo alternativo obstoječim.
Pa obstaja kot prehransko dopolnilo?
Prehranska dopolnila iz rdečega kvasnega riža so bila v Evropi že odpoklicana, ker so vsebovala previsoke vrednosti toksina citrinina. S tega vidika raje ostajam na varni strani. Področje prehranskih dopolnil ni tako dobro regulirano kot proizvodnja zdravil, zato nikoli ne veš, pod kakšnimi pogoji je bilo prehransko dopolnilo narejeno in ali res vsebuje to, kar piše na deklaraciji, še posebno, če ne prihaja iz Evropske unije. Druga zgodba pa je, če se glivo goji pod točno določenimi pogoji, se zagotavlja sledljivost vhodnih surovin, kljub temu da manjka recimo »potrdilo«, da gre za zdravilo. Tako se zagotavlja dobra proizvodna praksa.
Zelo uporabne informacije!
Hvala. Še zdaj mi je to področje blizu in spremljam razvoj izdelkov, ki vsebujejo druge glive. Med doktoratom sem razvila tudi tri različne mešanice gliv kot prehransko dopolnilo, eno za energijo, drugo za fokus in tretjo za ženske, s katero sem si povrnila (šolsko) menstruacijo (smeh). Poleg mikroorganizmov pa me zanimajo tudi področja mikro- in nanoplastike ter hormonskih motilcev. Vpliv mikroplastike v primerjavi z nanoplastiko na okolje je že bolje raziskan in ker smo tudi mi del okolja, vse to vpliva tudi na nas in naše »prebivalce« mikroorganizme, ki jih vsakodnevno prenašamo naokoli. Če bi jih dali na tehtnico, bi se jih v telesu lahko nabralo za 3 kg! S kolegico Andrejo Platinus razvijava tudi izdelek, ki bi ljudi opolnomočil, da lažje sprejemajo odločitve o izdelkih za vsakdanjo uporabo in posledično zmanjšajo svojo izpostavljenost mikro- in nanoplastiki.
Področje prehranskih dopolnil ni tako dobro regulirano kot proizvodnja zdravil.
Pred nami je sveže iz tiskarne vaš prvenec – Misija Štrbunk (Ditka Ritka in Jakec Kakec), bogato ilustrirana in duhovita didaktična slikanica za otroke in odrasle. So vas pri likih navdihovali resnični ljudje?
Seveda, določene lastnosti likov lahko povežem z ljudmi v družinskem krogu. Predvsem tiste navihane ali kakšne besedne skovanke lahko pripišem sinu. Naslednja pravljica bo na temo spanja, saj kljub razlagi, zakaj je to pomembno, sin seveda preizkuša meje. Kar je pravzaprav zaželeno in popolnoma razumljivo, glede na njegovo starost, s pravo motivacijo pa gre lažje.
V redu sta tudi torta ali sladoled, v zmernih količinah, samo na prijateljice bakterije ne smemo pozabiti.
Kot mama treh otrok – kaj opažate pri njih glede teh zagatnih tem?
Predvsem, da se zelo smejijo prdcem in kakcem, zato se mi je tudi zdelo, da se jim bom najbolje približala, če uporabim tematiko, ki jim je blizu in ob kateri se bodo smejali. V času razvoja pravljice sem jo tudi testno brala v dveh osnovnih šolah in spremljala odzive otrok. S tem sem dobila odličen vpogled, kako lahko ilustratorka dopolni besedilo in katere didaktične naloge in igre so pomembne za hitro pomnjenje informacij. S pravljico želim otrokom predstaviti, koga morajo pravzaprav nahraniti (poleg sebe) – mikroorganizme torej.
Izdate »konec« pravljice, si lahko privoščimo tudi kakšne sladke pregrehe?
Sin je precej razumski, zato je pri njem izziv, kako mu razložiti, da bo razlaga sprejemljiva. Moje glavno vodilo pa je, da otroci razvijejo pozitiven odnos do hrane. Tudi torta ali sladoled, v zmernih količinah, sta v redu, samo na prijateljice bakterije ne smemo pozabiti.
V sebi prenašamo okoli 3 kilograme mikroorganizmov!
Ko govorimo o najboljši hrani za dobro prebavo pri otrocih in odraslih, so verjetno kakšne razlike, temelj pa je morda skupen?
Pri tem ni večjih razlik. Za izziv si lahko zadate, da na teden zaužijete 30 različnih rastlin. Za vsako rastlino dobite eno točko. Sem spadajo sadje, zelenjava, stročnice, polnozrnata žita, oreščki, semenke, gobe (čeprav niso rastline, a prispevajo k pestrosti črevesnega mikrobioma) in začimbe. Slednjih ne pojemo veliko, zato začimbe štejejo samo četrtino točke. Poleg hrane je za pester mikrobiom pomembna tudi zadostna hidracija, ki je povezana z boljšo sestavo mikroorganizmov v črevesju, prav tako tudi gibanje in zadostna količina spanca.
To so priporočila, je tudi kaj prepovedi?
Izpostavila bi škodljivost uživanja zelo predelane (oz. ultra procesirane) hrane. Podatki iz tujine so zaskrbljujoči, saj glede na navedbe študij ponekod otroci svoj dnevni vnos kalorij večinoma pokrijejo ravno z zelo predelano hrano. Tudi do 70 % vseh dnevnih kalorij. Dokazano pa je, da ima zelo predelana hrana negativen vpliv ne samo na sestavo črevesnega mikrobioma ampak tudi na zdravje. Če se spustimo v črevesje, bakterije potrebujejo vlaknine in kompleksne ogljikove hidrate. Če tega ne dobijo, lahko pričnejo razkrajati črevesno sluznico oz. mukus, ker jim to predstavlja vir kompleksnih ogljikovih hidratov, to pa vodi v razvoj različnih bolezni. Otroke je potrebno v fazi hitre rasti in razvoja podpreti tudi s pravo, predvsem prvinsko hrano. Takšno, ki so jo poznale naše babice in prababice.
Najbolj okusno pravljico za dobro prebavo in hranljivo zabavo je napisala dr. Ajda Marič, ilustrirala pa Irena Režek. V njej spoznate skrivnosti dobrega kakanja, ob smehu in znanju za vso družino, od 1. do 111. leta.
V slikanici so poleg nazornih ilustracij tudi poučni kotički, ki lahko rešijo marsikatero zagato odraslih ali otrok. Samo za bralke in bralce Sense pa anekdote med domačo kuhinjo in straniščem:
- Nisem vedela, da sta otroka, ki že jesta trdo hrano (novorojenčica pač še ne) z očetom jedla za zajtrk rdečo peso. Lahko si predstavljate mojo skrb, ko sem v kahlici in školjki zagledala rezultat zajtrka.
- Včasih je kdo od sorodnikov rahlo nezaupljiv glede povabila na kosilo, da ne bodo dobili kaj čudnega, kot npr. čokoladne kroglice iz fižola.
- Da bi spodbudila sina, da uživa več rastlin, sva večkrat tekmovala, kdo poje več rastlin v enem tednu. Prav zabavno ga je bilo opazovati, kako je našteval in hkrati zraven še jedel oreščke, da bi imel več točk. Točno tega duha sem želela vnesti v knjigo.
- Med eno nosečnostjo mi je zelo teknila paradižnikova solata s čebulo, do takrat je bil samo oče otrok navdušen nad paradižnikovo solato, da bi jo lahko jedel vsak dan.
- Pri vseh nosečnostih sta mi na začetku najbolj teknila kefir in jogurt, to mi ni preveč razburkalo želodca. Sem pa kolobarila z dodatki zmrznjenega jagodičevja, da ni bilo tako monotono.
- Dva tedna mi je teknil samo kivi.
- Sočustvujem s partnerjem, ker mi je v času nosečnosti kupoval hrano. Komaj se je navadil, kaj mi ustreza in kaj naj prinese iz trgovine, pa sem že imela druge želje.
(Objavljeno v reviji Sensa, 6. 6. 2025)