Marko Pavliha odkrito o svojem življenju, politiki, depresiji, alkoholizmu in duhovnih učenjih.
"Danes sem srečen, kot še nikoli doslej," v svoji knjigi Svetilnik priznava Marko Pavliha, mednarodno priznani pravni strokovnjak, redni profesor, nekoč pa tudi minister in podpredsednik državnega zbora. V odkriti pripovedi, za katero je bilo potrebno veliko poguma, pripoveduje o svoji poti, polni vzponov in padcev, ter vanjo vpleta številna globoka razmišljanja o življenju in njegovih učenjih. Kot mnogi drugi pred njim je tudi on na koncu prišel do zaključka, da svet v resnici poganja ljubezen.
Pretresljivo pismo
Eden bolj ganljivih delov knjige je zagotovo objavljeno pismo njegove žene, ki mu je stala ob strani v dobrem in slabem ter ga podpirala na njegovi poti. Pavliha priznava, da je bil na začetku svoje poklicne poti tako zatopljen v svoje delo in cilje, da je družini posvečal premalo časa in se ji je precej odtujil. To pismo naj bi bilo eno od njegovih prvih prebujenj. "Ničesar in nikogar drugega se nisem zavedal, razen sebe. Dokler mi ni najdražja napisala iskrenega pisma na osmih straneh, ki ne bi moglo biti bolj osebno, resnično in boleče. ... Z vsako besedo in stavkom se mi je trgalo srce in solze so se sproti sušile v očeh, ko sem po toliko letih zares začutil njene bolečine in neskončno razočaranje. Pa me vendarle ni zapustila! Vztrajala je in upala, da bi nekoč dobila takšnega moža, kot si ga zasluži," v knjigi zapiše Pavliha. Danes z ženo, za katero pravi, da je njegova najboljša prijateljica, živita izpolnjeno življenje in partnerstvo, vendar je bilo vmes še kar nekaj preobratov. Ko se je zdelo, da bodo končno postali takšna družina, kot sta si jo oba želela, je na vrata potrkala politika in družinsko življenje je spet postalo nepredvidljivo.
Pasti politike
Marko Pavliha pravi, da je v politiko stopil z velikimi ideali in obenem priznava, da zanjo ni iz pravega testa, saj ne zna taktizirati in mešati kart, predvsem pa še vedno brezmejno verjame v dobroto ljudi in da mu ne bodo zabili noža v hrbet, če bo z njimi prijazen in pošten. Na svojih pet let, preživetih v politiki, gleda kot na obdobje, ko ga je vodil ego, saj ti moč in popularnost zlahka stopita v glavo. "Ko danes opazujem novopečene funkcionarje, me vedno znova preseneča njihova negativna preobrazba, ki se kaže v zvišenosti in patološkem čislanju pozicije, ki jo zasedajo. Vse več je grandioznih narcisov," piše v svoji biografiji. "Hkrati priznam, da sem se tudi sam preko noči navadil na naslavljanje z gospodom ministrom, na šoferja v črni limuzini, klanjanje, dobrikanje, sedenje v prvih vrstah in preostale privilegije, čeprav je bilo teh manj kot slabih plati takšne funkcije." Prepričan je bil, da se sam ni tako zelo spremenil, dokler ni to preveril pri svoji vedno iskreni ženi: "Misliti si ne moreš, kako si postal drugačen, tudi doma si se obnašal kot minister." Pavliha je izstopil iz politike in danes predava na Pomorski fakulteti, vendar je njegov izstop prinesel nove težave v njegovo življenje – depresijo in vse večjo odvisnost od alkohola.
Soočanje z alkoholizmom
V knjigi Svetilnik o svojih težavah z alkoholom govori povsem odkrito. "Pil sem kot dijak, študent, pripravnik, odvetniški svetovalec, menedžer, podpredsednik parlamenta, profesor, sin, brat, mož, oče in kdorkoli sem že bil v tistih zakletih časih, ampak ne kot žalostni pijanec iz Malega princa, ki se je vdal v usodo in pil, da bi pozabil, da ga je sram, ker pije. Jaz sem v zrelih letih pil, da me drugi ne bi pozabili in da ne bi slučajno ostal neopažen, ker je bil pravzaprav enak motiv kot v gimnaziji." Da bi se ozdravil alkoholizma, je poskušal skoraj vse. Samohipnozo, regresoterapijo, fraktalne risbe, biblioterapijo, karmično diagnostiko in celo marihuano ter psihedelične gobice. Nekaj časa sta se z ženo udeleževala tudi terapevtskih srečanj, ki jih vodi Andrej Perko, vendar je bila nenehna vožnja iz obale, kjer živita, v Ljubljano na koncu prenaporna. Vendar mu je vseeno nekako uspelo, da alkohol ni več del njegovega življenja. "Kako? V mojem primeru sta bili ključni jeklena volja in ljubezen do moje najdražje in najinih otrok; pomembno pa je tudi, da je nastopil pravi trenutek." Žal mu je samo, da ni bil dober zgled sinu, ki je v svojih tridesetih prav tako povsem prekinil z alkoholom in danes pomaga mladim, ki se borijo z zasvojenostjo.
Študent duhovnosti
Ena od pomembnih tem v knjigi Svetilnik je zagotovo duhovnost, saj sam sebe sedaj opisuje kot študenta duhovnosti. Zase pravi, da je sicer kristjan in katoličan, a tudi hinduist, musliman, jud, budist in še kaj, "Skratka nekakšen eklektik, ki verjame v enega in edinega boga, katerega lahko vsak dojema po svoje: višja sila, kozmična ali ustvarjalna inteligenca, vesolje, Jahve, Alah, Brahman ..." Duhovnost oziroma spiritualnost pa dojema kot preseganje samega sebe: "... z zavedanjem, da smo mnogo več kot organski sestav atomov, molekul, celic, kože, možganov in preostalih organov ter vseh fizioloških sestavin in procesov." V knjigi poglobljeno razpravlja o številnih vprašanjih, povezanih z duhovnostjo, pa tudi o tem, kaj so ta spoznanja prinesla v njegovo osebno življenje.
Knjiga Svetilnik tako poleg vpogleda v nenavadno in preobratov polno življenje ponuja tudi veliko tem, vprašanj in razmišljanj, ki bralca spodbujajo k razmisleku o njegovem življenju, vrednotah, idealih in morebitnih rešitvah.
Foto: Sandi Fišer / mediaspeed.net