Globoka osebna izpoved zdravnice Neli Vintar, ki je svoje življenje in delo posvetila bolnikom s kroničnimi bolečinami.
Neli Vintar, zdravnica in pisateljica, v svoji knjigi Jasna pot predstavlja svoje osebne izkušnje in refleksije o življenju z bolečino. V knjigi razkriva, da bolečina ni zgolj fizični občutek. "V bolečino je vtkano celotno življenje posameznika – travme iz otroštva, slabe izkušnje v šoli, izguba ljubljene osebe, različni strahovi, neuspehi in razočaranja," piše avtorica. Neli Vintar, ki jo prijatelji ljubkovalno imenujejo doktor 'Jojboli', se je tudi sama soočala z različnimi oblikami bolečin, kar jo je pripeljalo do raziskovanja holističnih pristopov k zdravljenju kroničnih bolečin. Bila je ena prvih zdravnic, ki se je naučila akupunkture. V knjigi poudarja pomembnost dotika, vere, meditacije, čuječnosti in izražanja bolečine: "Tistega, ki zmore svojo bolečino upodobiti ali zliti v besede ali note, zdravi že sam proces izražanja."
Naša največja učiteljica
Vintarjeva skozi pripovedi svojih bolnikov in lastno raziskovanje poudarja moč uma in zavesten, ljubeč odnos do telesa. "Telo ima svojo inteligenco," pravi. "Če mu prisluhnemo, bomo lahko razbrali, kaj mu godi in koristi in kaj mu škodi... Ko se pojavi težava ali bolezen, pomeni, da smo preslišali njegove namige, kaj naj spremenimo. Včasih pride bolezen kot strela z jasnega. Morda se jezimo, da nas je telo pustilo na cedilu. Po prvem šoku sledi raziskovanje vzrokov in iskanje rešitev za ozdravitev. S telesom morda nismo vedno ravnali najbolj prijazno, morda smo ga gnali preko njegovih zmožnosti in udrihali po njem kot izmučenem vprežnem konju."
Bolečina, pravi Vintarjeva, je lahko naša največja učiteljica. Sama se je veliko naučila o njej skozi meditacijo in umike v tišino. "Vedno znova se je izkazalo, da je meja, kjer se bolečina razblini do znosnosti ali dobesedno izgine, bliže, kot bi si upali ali zmogli pomisliti; ko jo prestopiš, bolečina izgine, je le mehkoba, ki boža kot milost. A se te meje in svoje bolečine nerazumno oklepamo."
Globoko osebne izpovedi
Knjiga Jasna pot ni le pripoved o bolečini in načinih njenega premagovanja, temveč tudi globoka osebna izpoved. Avtorica nas popelje v svoje otroštvo, kjer preko intimnih in ljubečih spominov spoznamo njeno družino in njihove usode. V knjigi so prepletene tudi zgodbe njenih bolnikov ter trenutki med življenjem in smrtjo, s katerimi se srečuje v svojem poklicu, pa tudi osebno doživetje hude bolezni in smrti njene sestre Jasne. "Jasnin odhod je bil zame eno najglobljih duhovnih doživetij. Naslednje noči sem se prebujala s podobnim občutkom kot po večdnevnih umikih v tišino: moj notranji tempelj se je razširil in živo utripal. Mehka, topla tema me je nežno objemala. Nisem čutila žalosti, samo hvaležnost."
Delfini – zdravilni prijatelji
Vintarjeva nas popelje tudi na svoja potovanja. V Rusiji je srečala šamanko Zinajdo Tarisovo Tanišejevo, ki ji je svetovala, da mora biti duhovnost prizemljena in da naj jo išče tam, kjer živi. "Če se človek odtuji od zemlje, od svoje domovine, zboli, zato je zelo pomembno, da poznamo tradicionalne obrede povezovanja z njo," ji je svetovala. Razkrije nam tudi svoja srečanja s staroselskimi ljudstvi v Afriki: "V meni so še žive podobe in lepota ljudi, ki lahko samo sanjajo o stvareh, ki so nam samoumevne. Tradicionalne kulture Afrike na žalost izginjajo. Hvaležna sem, da mi je bilo dano, da sem jih lahko obiskala in doživela vsaj delček njihove pristnosti."
Opisuje pa tudi srečanja z delfini, ki so ji pomagali razumeti, da duhovna rast ni vedno boleč proces. "Delfini so v meni z igrivim zamahom močnega repa podrli dolgoletne predstave, da je duhovna rast možna le z bolečim razbijanjem ega." Knjiga Jasna pot tako ponuja bralcu veliko doživetij, poetičnih utrinkov, globokih razmišljanj in predvsem upanje, da je tudi v najtežjih situacijah možno najti pot do barvitega in smiselnega življenja.