Brezplačna dostava pri naročilu nad 35 €
Brezplačna dostava nad 35€
Varen nakup
Založba Chiara Blog Bog je ljubezen Karel Gržan

Bog je ljubezen

Pater Karel Gržan o skrivnostnih poteh življenja, neskončni ljubezni in kako slediti sebi ter svoji resnici.

Življenje patra Gržana, ki ga opisuje v knjigi Mir, je polno nenavadnih preobratov, globokih duhovnih iskanj in mističnih izkušenj, predvsem pa nenehnega prizadevanja za socialno pravičnost, kritiko današnjega sveta in razkrivanja možnih poti, da se spet naučimo ljubečega sobivanja z vsem, kar je.

Pater zagotovo ne ustreza podobi klasičnega redovnika. Da je drugačen, je bilo jasno že takrat, ko je bil še otrok. Zaradi kasneje odkrite disleksije so ga v šoli označili kot "butastega" in ga želeli poslati v šolo za otroke s posebnimi potrebami, pripoveduje v knjigi, pa je kasneje kljub temu postal doktor slovenske književnosti. "Morda gre zasluga mojim koreninam, oče je Pohorec. Imam pohorsko trmo in hribovsko vztrajnost, ker če hočeš v hribih nekaj pridelati, se moraš zagristi v breg. Kar velja pri kmetih, velja tudi za ostalo življenje," se spominja danes in pravi, da disleksijo danes vidi kot božjo milost, saj mu omogoča, da na stvari gleda drugače kot večina.

Večni upornik

Morda tudi zaradi tega nikoli ni pustil, da bi ga dokončno stlačili v kalupe pričakovanega in je vedno skušal slediti svoji resnici. Tudi potem, ko se je odločil za duhovniški poklic in je njegov oče, partizan, napadel lokalnega patra, češ, da je Karlu zmešal glavo. In ko je kasneje postal predstojnik samostana, je kmalu odklonil tudi udobno, vendar od resničnega sveta in človeških stisk odmaknjeno življenje za samostanskimi zidovi: "In tako sem praktično ne samo izprosil, ampak izsilil, da so mi leto dni dovolili živeti brez centa, po božji previdnosti. Neka družina mi je dala svojo bajtico v Prlekiji, ni bilo vode in elektrike, moral sem si narediti stranišče. Ampak to je bilo najbolj zadovoljivo, najlepše leto mojega življenja. Žal pa takrat nisem imel dovolj vere in zaupanja in sem se vrnil nazaj v zavarovanost," se z obžalovanjem spominja pater. Takrat se je poskušal prilagoditi in v odmaknjeni župniji, kamor so ga poslali, ustanovil prvo komuno za odvisnike. "Dokler sem se lahko, sem se pridno tlačil v kalupe. Ker sem vedel, da bom drugim povzročal težave, sem pred notranjo poklicanostjo najprej dolgo bežal. Predvsem v deloholizem. Na neki točki pa je to postalo nemogoče. In tako sem za cerkveno vodstvo sčasoma postal velik problem, ker se je moralo čedalje bolj ukvarjati z zgodbo, kako Karla umiriti, da ne bo več taka zgaga. Trdili so namreč, da moj klic ni bil pravi božji klic, temveč nekakšna hiba, ki jo velja čim prej sanirati," se spominja v knjigi Mir.

Stvari so šle tako daleč, da so ga zaradi njegove težnje slediti svojim idealom, češ da mora cerkev slediti uboštvu in biti v stiku s stiskami ljudi v resničnem življenju, predstojniki celo poslali k strokovnjaku, da bi potrdil, da z njegovo glavo ni vse v redu: "Ta psihoanalitik je ugotovil, da sem popolnoma 'diht', kar institucijam ni preveč ustrezalo, saj nisem ustrezal njihovim normativom, biti samo pobožen in delati, kar od mene pričakujejo, zato so celo potvorili njegovo mnenje in o meni širili laži. Ampak to je značilno za vse institucije, če predstojnika ne vodi duh, ampak le institucija."

Duhovnost se ni začela s Kristusom

Njegovo nenehno razdajanje je vseeno terjalo davek. Preživel je možgansko kap, za katero pravi, da ga je v resnici naučila pravega sočutja do sebe. Manj sočutni pa so bili takrat njegovi predstojniki, razkriva v knjigi Mir. "In ko sem se končno zlomil in se zatekel po pomoč k škofu, me je poslal nekam, kjer bi, če mi ne bi prijatelji zamenjali oken, dobesedno zmrznil." Pomagali so mu tudi farani: "Ti po naravi ljubeči ljudje so bili zelo veseli, ker so končno dobili duhovnika, saj je bila fara prej dolgo brez njega. Ko so začutili mojo stisko, so mi pomagali na mnoge načine."

V tem obdobju je imel tudi prvič malo več časa zase in med raziskovanjem okolice je odkril ostanke megalitov. "Če bi cerkveno vodstvo vedelo, da je prav na Prevorju ena ključnih pozicij za raziskovanje staroverstva, sem prepričan, da me ne bi poslalo tja," je prepričan pater Gržan, ki je o megalitskih ostankih napisal knjigo Zvezdne poti. Duhovnost se ni začela pred 2000 leti s Kristusom, je odločen: "Gre seveda za klasični sleparski elitizem, ki uči, da je dostop do svetega možen samo pod okriljem ene institucije. Zamolči pa, da lahko vodi do Boga tudi še kakšna druga pot kot Jezusova, in da torej cerkev kaže zgolj eno od možnosti. Ostanki megalitske kulture jasno pričajo, da je bilo duhovno življenje pri nas mogoče že dolgo dolgo prej. In da so pri nas tudi pred krščanstvom živeli duhovno zelo prebujeni ljudje – pravzaprav cela ljudstva."

Grehi cerkve

To ni bilo edinkrat, da je javno izrazil kaj, kar ni bilo v skladu s cerkvenim naukom. Življenje pravi, ga je naučilo, da moraš slediti samemu sebi, tudi če pri tem kdaj narediš kakšno napako. "Moja zvedavost me je sčasoma naučila tudi, da sem se nehal bati svoje resnice. In da me je nehalo biti strah, da se bom morda zmotil. Ko je popustil ta občutek stalne notranje ogroženosti, sem prejel naslednje veliko darilo: spoznanje, da so napake predvsem priložnost, da se naučiš ravnati bolje." Je tudi eden redkih duhovnikov, ki si upa spregovoriti tudi o tabujih, ki se jim preostali izogibajo. V knjigi Mir se tako dotakne tudi celibata: "Jasno in glasno je treba povedati, da mladi fantje preprosto niso ustvarjeni za celibat. In kdorkoli bi jih zaradi tega kritiziral, pač nima pojma o biologiji. Prav zaradi celibata mnogi, ki čutijo božji klic, raje ne prisluhnejo. Oziroma ga raje ne izpolnjujejo preko Cerkve, saj sami sebe dovolj dobro razumejo – in so obenem tudi dovolj pošteni, da ne želijo živeti dvojnega življenja."

Če bog duhovnega poklica ne povezuje s celibatom, ga tudi institucija nima pravice, je prepričan. Pripravljen pa je odkrito spregovoriti tudi o grozodejstvih, ki jih je povzročila katoliška cerkev: "Mi kot institucije smo zelo navajeni govoriti o grehih drugih, ampak, milo rečeno, ali je bilo v zgodovini človeštva narejenih več zločinov, več hudega, kakor v imenu križa? Tu si moramo natočiti čistega vina. Če gre papež v Severno Ameriko in se tam opraviči staroselcem, to ne zadostuje, to je lahko celo hinavsko. Morali bi vzpostaviti pravičen red, pravičen odnos do prvotnega stanja. Opravičevanje je samo pilatovska gesta."

Vsak ima potencial najti ljubezen

Še bolj pa je kritičen do sodobne družbe. "Marsikaj je problem naše družbe, temeljni problem pa je manipulativnost. Odtujili so nas od nas samih, zato nas morajo neprestano strašiti z negativnimi novicami, da bi nam lahko ponudili edine možne rešitve, ki še zdaleč niso rešitve, temveč prikriti interesi sistema, ki nas želi obdržati tam, kjer smo." Vendar je kot vedno tudi pri tem optimističen: "Tistim, ki skušajo širiti kaos, na koncu vedno spodleti. Določena zgodovinska obdobja so bila vedno v znamenju zadremanosti, določena pa v znamenju prebujenja. In sedanji trenutek je samo nekakšen uvod v največje prebujenje od vseh. In k temu prebujenju lahko prispeva vsak," zatrjuje v svoji knjigi Mir. "Prav vsak od nas nosi v sebi potencial, da širi harmonijo – če se le preda mogočni kozmični energiji, ki bi jo lahko poimenovali tudi ljubezen. Ali bog. Brez sence dvoma vem, da je ta sila vsepovsod okoli nas. Problem je samo v tem, ali se nam jo zdi vredno opaziti. In ali se ji drznemo odpreti."

Kidanje gnoja kot najboljša meditacija

Danes skupaj s svojo kobilo živi na kmetiji, ki so mu jo prav tako podarili prijatelji. Še naprej raziskuje skrivnosti življenja in se trudi doseči svoj mir: "Kako doseči mir? Tako, da se odmakneš od hrupa sveta, poiščeš miren kotiček in vstopiš v mir. To ni enostavno, saj smo tako razdraženi od zunanjih dražljajev, da prve dni dobesedno doživljamo hudo abstinenčno krizo zaradi pomanjkanja teh dražljajev. Ko pa jo premagamo, se postopno začne odpirati notranje razkošje zaznavnosti, notranje spokojnosti, v kateri ni več nobene osamljenosti."

Sam pravi, da mu pri tem pomaga narava in da ni boljše meditacije, pa tudi prizemljitve, kot kidanje gnoja: "Molitev me namreč umiri, prekladanje gnoja pa me stabilizira po hudem miselnem naprezanju, ki ga terja pisanje knjig. Ko kidam, torej kidam predvsem napetosti iz svoje glave. To je moja dnevna terapija. Še neprimerno bolje mi vse skupaj dene v toplejših mesecih, ko lahko po štali hodim bos. Neposredni stik kože z zemljo me krepi na vseh nivojih."

Življenje patra Karla Gržana, ki ga razkriva knjiga Mir, je zagotovo izjemno in nekaj, iz česar se lahko učimo vsi. Čeprav ga zajema s polno žlico, mu vseeno ni žal, da ga bo nekoč konec: "Ko bom stopil pred njega, ki mu rečemo bog, bom na vprašanje: 'Kako je bilo?' odgovoril: 'Pestro.' Ob morebitnem vprašanju, če bi želel nazaj, pa se bom vseeno raje lepo zahvalil. Čutim namreč, da sem potreben vsaj zelo dolgega počitka v dimenziji, ki ni vpeta tudi v izkušnjo hudega. Je pa res, da bi me znalo sčasoma zvabiti nazaj, saj je ta naš zemeljski človeški svet tako presneto zanimiv!"

Mir (trda vezava) 25,00 € kos
Mir 23,00 € kos

Foto: Primož Lavre

Želite, da vas obveščamo o novostih na naših policah, ugodnostih in dogodkih?

Prijavite se na naše e-novice!

ZALOŽBA CHIARA
CHIARA B. d.o.o.
Ježa 90, 1231 Ljubljana - Črnuče

T: 01 534 12 52
E: prodaja@zalozba-chiara.si

Brezplačni prevzem:
od ponedeljka do petka med 8.30 in 15.00