Terapevtka Nataša Pergar je svoje življenje posvetila tistim dejavnostim, ki so ljudem v pomoč; v želji po doseganju zavedanja, višje zavesti in zdravja.
V knjigi Govorica najvišjih gora ji sledimo vse od daljnega leta 1995, ko je v Katmanduju prvič srečala Tomaža Humarja, skozi pomoč pri njegovih hudih poškodbah vse do okrevanja in do njegovih treh odprav, ki se jih je udeležila. Pri tem se nam razkrije njun odnos, ki je sprva učitelj-učenec, ker pa je bil Tomaž zelo dojemljiv tudi za nezemeljska področja, se je odnos preoblikoval v učitelj-učitelj. Za Pergarjevo so bile odprave v tuj, odročen in človeku prav nič prijazen svet, ki je izhodišče za vzpone na najvišje gore, nekaj popolnoma novega in se ga zlepa ni mogla navaditi. Zaradi stresnega in neprijaznega okolja se je bila primorana ozreti v svojo notranjost in razrešiti travme iz preteklosti, ki so bile zasidrane na nezavedni ravni. Dežela pod himalajskimi vrhovi je ponudila precej več kot le lepe razglede.
Napisala je tudi knjigo Vidne in nevidne poti, v kateri nam odkriva kako na nas delujejo prepričanja in vrednote po katerih živimo, kako so nam ta lahko v pogubo ali pa v pomoč pri ohranjanju kvalitete življenja in zdravja, ter učbenik Ujeti v prepričanja o energijski anatomiji človeka.
Foto: Sandi Fišer/Mediaspeed.net
