Zmajeva deklica

Ana Ptičar, Prevajalka

 

 

"Ponoči kar nisem mogel odložiti branja Zmajeve deklice in danes dopoldne sem jo prebral do konca. Je res lep opis primera individuacije, ki jo lahko tako uspešno prehodijo le najpogumnejši in najbolj ljubeči. Vključuje mnoga spoznanja psihologije in psihoanalize jungovske smeri, kakor tudi globoke duhovne in mistične izkušnje. Sooča se z realno ogroženostjo sodobnega sveta in človeštva, ki je nujno potrebno zdravljenja: tako človek kot narava. Kljub pravljičnim rešitvam pa daje upanje, da bo človek, če bo v svojih globinah odkrival svetlobo oz. svojega zmaja, našel pot do bolj človeškega in svetlejšega sveta, hkrati pa začutil tudi svojo presežnost v poslanstvu, s katerim je bil postavljen v ta svet.
Menim, da se veliko tega lahko dogaja tudi na našem psihoanalitičnem kavču, seveda odvisno od tega, do kakšnih globin svoje biti se pacient upa spustiti in koliko si je pripravljen vzeti od tega, kar mu psihoanalitična situacija ponuja, zlasti dober psihoanalitikov odnos.
Čestitam vama za tako lepo pravljico, ki je hkrati uresničevanje prerokbe, da lahko postane človek več od tega, kar se kaže na zunaj."

 

 

 Recenzija Bukla

Pravljica za vse starosti, kot je podnaslovljena knjiga Zmajeva deklica, je zgodba za vse nas, ki gremo po svoji poti iskanja in želimo srečati svojega zmaja, ki nekje čaka na nas – seveda se to zgodi šele takrat, ko smo pripravljeni in se na neznano pot podamo s pogumom v srcu. O nastanku te posebne zgodbe, ki jo lahko prebiramo vedno znova, smo se pogovarjali z avtorjema – Matejo Hano Hočevar, novinarko, moderatorko in avtorico knjige Prebujanje v dušo, in njenim možem Haijem Ottenheimom, igralcem, predavateljem in pripovedovalcem zgodb.

Bukla: Kako je nastala ideja za zgodbo? Mateja, vem, da ste jo san­jali, pa vseeno, kako človek svoje sanje prenese na papir in celo v knjigo?

Mateja: Res je, pred leti sem v sanjah prejela sporočilo: »Napiši knjigo za otroke!« Hai je predlagal, naj za osnovo uporabim moje sanje o zmajevi deklici. Te sem imela leta 2003 in s svojo sporočilnostjo so name naredile tako močan vtis, da sem jih uporabila kot uvod v mojo prvo knjigo Prebujanje v dušo. Pravljičarka Vesna Radovanovič, ki je Zmajevo deklico uredila, mi je rekla: »Življenje te je izbralo za to pravljico. Prek sanj ti je naročilo, da jo moraš napisati.«

Hai: Sanjam sva sledila natančno in uporabila prav vse, kar si je Mateja zapisala, ko se je takoj po njih zbudila. V njih so se razkrili pomembni deli zgodbe, zlasti začetek in konec, vse vmes pa je bilo treba dodati. Včasih sem se počutil, kot da bi bil kanal za sporočilo, ki je moralo priti v svet.

Bukla: Kako pa je pisati zgodbo v dvoje? Mateja, zakaj niste zgodbe napisali sami, saj ste kot novinarka precej vešči pisanja zgodb?

Mateja: Kar prešinilo naju je, da bi jo lahko napisala skupaj. Hai ima dar za pripovedovanje zgodb in globok uvid v zakonitosti osebnost­ne rasti, jaz pa dobro pišem. V tem smislu se res odlično dopolnjujeva. Za rojstvo te zgodbe sva bila potrebna oba. Drug drugega sva spodbujala, da sva dala najboljše od sebe. A ni bilo vedno lahko. ­Haija sem morala vsakič znova priganjati k pisanju in to je bilo zelo frustrirajoče.
Hai: Poleg tega so v obdobju, ko sva pisala zgodbo, prenavljali fasado stolpnice, v kateri živiva, in hrupno je bilo že od sedmih zjutraj naprej. Dneve sva preživljala zdoma in pisanje zgodbe naju je pomirjalo.

Bukla: Kakšno je sporočilo Zmajeve deklice za bralce in komu je knjiga namenjena?

Mateja: Sporočilo je, da je treba poslušati svoj notranji glas in drzno slediti poti, ki ti jo ta glas prišepetava. Pot te bo soočila s tvojimi strahovi, žalostjo, jezo in drugimi deli, ki ti morda niso všeč. Sprejemanje teh bo odklenilo tvojo notranjo moč. Glavna junakinja Tia simbolično predstavlja žensko energijo v vseh nas. Vsi, ne glede na spol, imamo v sebi tudi ženski del, ki je zmožen predajanja in zna prisluhniti intuiciji. Več ko bo ljudi, ki bodo sledili tihemu glasu znotraj njih, bliže bomo spremembi v svetu.

Hai: Zgodba je bila najprej mišljena za otroke, vendar sva že na polovici pisanja ugotovila, da sega njeno sporočilo globoko in da je primerna za vse starosti. Na koncu je nastala brezčasna pravljica, ki nagovarja otroka v nas. V vsakem življenjskem obdobju pa bo razum­ljena drugače. Lahko se jo bere tudi kot priročnik za osebnost­no rast, a ker je pravljica, ki uporabi simbole, nagovarja bralce na mnogih nivojih, ne samo na razumskem.

Sabina Burkeljca; Bukla 141

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno