Adrian P. Kezele - Tečaj integralne meditacije

Pozitivni učinki Integralne meditacije:

• najpomembnejši učinek je odstranjevanje stresa 
• pomaga pri odstranjanju psihosomatskih bolezni (nespečnost, glavobol, utrujenost, želodčne težave ...)
• izboljšuje koncentracijo in s tem boljšo organizacijo ter učinkovitost opravljenega dela
• povečuje kreativnost in ustvarjalnost
• omogoča boljše in bolj harmonične odnose
• pomaga pri reševanju težav pri kajenju in alkoholu
• omogoča razvoj zavesti ter razširitev in razvoj mentalnih sposobnosti

Izkušnja meditacije

O meditaciji bi lahko povedali veliko, podobno kot je to zapisano v številnih knjigah, ki se ukvarjajo s filozofskim, religioznim in duhovnim, v zadnjem času pa tudi s psihološkim oziroma medicinskim vidikom tega postopka. V praksi pa se vse strne v izkušnjo v meditaciji in posledice, ki jih ta izkušnja pušča v življenju praktikanta. Kaj pravzaprav lahko pričakuje oseba, ko začne meditirati?

Očitno je, da mora biti sprostitev ena izmed pomembnih izkušenj, ki spremljajo meditacijo. Herbert Benson, eden prvih raziskovalcev meditativnih praks, je opredelil meditacijo kot »nespecifično reakcijo sproščanja« (Benson, 1975).

Medtem ko izkušnja stresa povzroča v duhu in telesu napetost, izkušnja meditacije ustvarja občutek sproščenosti, ugodja in brezskrbnosti. Vse reakcije, ki spremljajo stres, na primer zvišanje krvnega tlaka, zmanjšanje odpornosti kože, zvišanje koncentracije mlečne kisline in podobno (Goleman, 1976), bi se morale med meditacijo zmanjšati. Znanstvene raziskave, izvedene s posameznimi vrstami meditacije, so pokazale, da se to tudi večinoma zgodi (Gitiban, 1983). Z znanstvenimi raziskavami pa so, kot sem že omenil, povezani določeni problemi, ki jih ne smemo prezreti.

Zadnji in najzanesljivejši dejavnik pri oceni meditacije vedno ostaja osebna izkušnja. Kako se počuti oseba, ki meditira?

Odgovor na to vprašanje bom prepustil ljudem, ki sem jih v zadnjih dvajsetih letih učil veščino meditacije. Čeprav so izkušnje lahko različne, jih vseeno lahko združimo v nekaj splošnih kategorij.

P., tridesetletna ekonomistka, je svojo izkušnjo prve meditacije opisala takole: »Najprej sem se počutila nekoliko neobičajno. Nisem vedela, kaj naj pričakujem, potem pa sem naenkrat opazila, da se mi je dihanje popolnoma umirilo. Pravzaprav sem se malce ustrašila, ker sem mislila, da ne diham! Morala sem globoko vdihniti, toda ko sem nadaljevala meditacijo, je bilo dihanje še naprej zelo počasno.«

Umiritev ritma dihanja je eden prvih učinkov pravilne meditacije. Oseba, ki je pod stresom, diha hitro, plitvo in neenakomerno, pri meditaciji pa je dihanje počasno, globoko in ritmično. Poudarjam, da meditacija sama po sebi ne predstavlja manipulacije dihanja. Tehnike dihanja so običajno priprava na meditacijo, medtem ko je med njo dihanje spontano.

Poleg umiritve dihanja je najpogostejša izkušnja globoka sprostitev telesa.

H. M., petinštiridesetletni direktor računalniškega podjetja, je o svoji izkušnji povedal: »Ko smo začeli meditirati, sem še naprej živčno tresel z nogo, kot to tudi običajno delam. Nihče mi ni rekel, naj preneham, zato na to nisem bil pozoren. Po določenem času, po minuti ali dveh, pa sem opazil, da se mi je noga umirila! Počutil sem se zelo neobičajno, vendar tudi zelo prijetno. Zatem sem zaznal, da je moje telo težko, tako da sploh nisem vedel, kakšen je položaj mojih rok. Že samo po petih minutah meditacije sem bil popolnoma sproščen!«

Sprostitev telesa, ki ga spremlja občutek teže v rokah, nogah ali glavi, oziroma zelo prijetno breztežnostno stanje, v katerem izgubimo občutek za telo, je prav tako eden pogostejših pokazateljev pravilne meditacije.

Poudarjam, da takšne in podobne izkušnje pri meditaciji ne nastanejo zaradi neposrednega pristopanja k telesu ali dihanju, niti zaradi preusmerjanja misli na ti področji. So spontani rezultat meditacije oziroma postopne umiritve mentalne aktivnosti 

Adrian P. Kezele

Vas zanima več o integralni meditaciji? 
Preberite ali si oglejte video.